V Planici se poleg smučarskih skokov dogaja razvoj meteoroloških meritev in napovedovanja vremena

Meteorološke razmere v tako zahtevnem reliefu, zahtevajo na prizorišču prisotnost meteorologa, ki dobro pozna lokalne razmere in zna splošno meteorološko napoved skrčiti na mikrolokacijo.

Meteorologi za napovedovanje vremena uporabljajo meteorološke modele, tj. računalniške simulacije vremenskih dogajanj, ki omogočajo njihovo razumevanje in predvidevanje nadaljnjega razvoja. Vendar imajo pri tako specifičnih mikrolokacijah, kot je planiška, svoje omejitve, opozarja Jure Cedilnik, vodja Sektorja za meteorološko in oceanografsko modeliranje. »Naše metode, ki napovedujejo vreme za širšo Slovenijo, ne zajemajo tako finega razločevanja reliefa, kot smo mu priča v Planici, zato iščemo vedno nove možnosti. V ta namen smo letos implementirali model v zelo visoki ločljivosti, ki je zmožen razločiti planiško dolino. Veseli nas tudi, da si bomo lahko pomagali s t. i. vetrovnim lidarjem, inštrumentom, ki ga je agencija ta teden prvič pripeljala na tekmovališče.«

Principe delovanja vetrovnega lidarja razlaga Luka Ravnik, vodja Sektorja za daljinske meritve atmosfere: »Znotraj konstrukcije je laser, ki po obodu stožca z optičnim prilagajanjem fokusa skenira atmosfero po višinah. Gleda svetlobo, ki se odbija nazaj iz atmosfere od delcev, ki so v ozračju in se gibajo z vetrom. Na podlagi fizikalnih enačb izračuna smer in jakost vetra. To lahko naredi po različnih višinah do največ 200 metrov.«

Cedilnik ocenjuje, da gre pri pridobivanju podatkov o vetru z vetrovnim lidarjem, za pionirsko delo, ki bo vplivalo na nadaljnji razvoj meritev oz. napovedovanja vremena: »Planica je za nas kot laboratorij oz. testni poligon. Tam lahko preverjamo najnovejše metode in najnovejše modele. Dobimo vpogled v to, kako bo napovedovanje vremena videti čez recimo 10 let. Pri tem so ključne meritve, saj z njimi ovrednotimo kakovost meteoroloških modelov. Meritve z vetrovnim lidarjem do višine 200 metrov nam bodo dale natančen vpogled v obnašanje vremena. Do zdaj smo imeli vetrovne meritve na višini 10 metrov in le vzdolž letalnice.« Tudi po mnenju Ravnika nove meritve agenciji odpirajo neslutene možnosti: »Popolnoma jasno je, da je to prihodnost, saj bomo meteorologi s tem instrumentom na operativni ravni dobili vpogled v časovne in prostorske skale, ki jih je bilo do sedaj težko meriti.«

Agencija za okolje torej z novim inštrumentom v Planici podpira velik nacionalni dogodek, z vidika znanosti pa vetrovni lidar zagotavlja bogat nabor možnosti za pridobitev dodatnih meritev za nadaljnjo obdelavo.