Ministrica za pravosodje v severovzhodni Sloveniji: dialog o prihodnosti sodne mreže

Ministrica je najprej obiskala Okrajno sodišče v Lenartu, kjer se je seznanila z delom sodišča in izzivi, s katerimi se soočajo manjša sodišča. Sledilo je srečanje z župani občin Slovenskih goric, kjer je bila osrednja tema pogovora reorganizacija prvostopenjskih sodišč in vprašanja, povezana z dostopom do sodnega varstva.

»Razumem skrbi lokalnih skupnosti. Prav zato smo danes tukaj – da prisluhnemo, pojasnimo in skupaj iščemo rešitve. Ključno sporočilo pa je jasno: dostop do sodnega varstva ostaja zagotovljen,« je poudarila ministrica.

Nova zakonodaja uvaja spremembe v organizaciji prvostopenjskih sodišč, pri čemer se okrajna sodišča preoblikujejo v zunanje oddelke okrožnih sodišč. Gre za nadgradnjo obstoječega sistema, katerega cilj je učinkovitejše delovanje sodišč, bolj enakomerna obremenitev sodnikov in hitrejše reševanje zadev.

Ob tem poudarjamo, da reorganizacija ne pomeni avtomatičnega zapiranja sodišč. Nasprotno – ohranja se mreža lokacij, ki zagotavlja geografsko dostopnost sodnega varstva, pri čemer bodo zunanji oddelki še naprej omogočali stik državljanov s sodiščem v lokalnem okolju.

Mag. Kokalj je ob tem posebej poudarila, da dostop do sodišča ne pomeni zgolj fizične bližine: »Pravi dostop pomeni tudi, da ljudje lahko svoje pravice dejansko uveljavijo, in da sodišče o njihovi zadevi odloči pravočasno. Če je sodišče blizu, a ljudje na odločitev čakajo predolgo, to ni učinkovit dostop do pravice.« 

Eden ključnih razlogov za spremembe je tudi dejstvo, da so manjša sodišča pogosto kadrovsko zelo omejena, kar otežuje specializacijo sodnikov in enakomerno obremenitev, posledično pa vpliva na hitrost reševanja zadev. Nova ureditev zato omogoča bolj fleksibilno razporejanje sodnikov in zadev znotraj posameznega sodnega okrožja ter boljšo organizacijo dela.

»Cilj reforme ni centralizacija, ampak ravnotežje – da ohranimo dostopnost za ljudi in hkrati zagotovimo, da sistem deluje učinkovito, strokovno in brez nepotrebnih zamud,« je dodala ministrica. Ob tem je posebej poudarila, da uspešnost reforme ni odvisna zgolj od zakonodaje, temveč predvsem od njenega izvajanja v praksi: »Pri uresničevanju ciljev nove zakonodaje delovne skupine za njeno implementacijo kot izhodišče upoštevajo tudi lokalne posebnosti znotraj vsakega okrožja. Zato pričakujemo, da bodo predsedniki sodišč prisluhnili potrebam prebivalcev ter organizacijo dela smiselno prilagodili tem posebnostim, ob hkratnem doslednem zasledovanju temeljnih ciljev reforme – dostopnosti, učinkovitosti in pravičnosti.«

Nova ureditev vključuje tudi pomembne varovalke: prehod bo postopen, vse že začete zadeve se bodo zaključile tam, kjer so bile začete, organizacija dela pa bo določena vnaprej in transparentno. Zakon predvideva tudi evalvacijsko obdobje, v katerem se bo spremljalo delovanje sistema in po potrebi prilagajalo rešitve.

Ministrica je v nadaljevanju obiskala Okrajno sodišče v Ormožu, kjer so pogovori potekali o organizaciji dela, obremenjenosti sodnikov ter pomenu dobrega sodelovanja z lokalnim okoljem. Na delovnem kosilu pa se je srečala še z županom Ormoža Danijelom Vrbnjakom.

Obisk je potrdil pomen neposrednega dialoga z lokalnimi skupnostmi v času uvajanja pomembnih sistemskih sprememb. Ministrstvo za pravosodje bo tudi v prihodnje nadaljevalo s terenskimi obiski in odprtim komuniciranjem z vsemi deležniki.