Pojasnilo o evidenci volilne pravice

V evidenco volilne pravice so po uradni dolžnosti vpisani vsi državljani z njihovimi osebnimi podatki, kot izhajajo iz matičnega registra in registra stalnega prebivalstva, ki sta vira za evidenco volilne pravice, s katerima se evidenca volilne pravice tudi povezuje. 

Osebni podatki volivcev se namreč v skladu s 13. členom Zakona o evidenci volilne pravice pridobivajo neposredno iz matičnega registra in registra stalnega prebivalstva. Obveznosti sprememb osebnih podatkov (kot so vpis spremembe osebnega imena, vpis smrti, vpis spremembe prebivališča) izhajajo zato primarno iz Zakona o matičnem registru in Zakona o prijavi prebivališča. To zagotavlja, da so v evidenci volilne pravice podatki ažurni. 

Vpis smrti v matični register ureja Zakon o matičnem registru, ki določa, kdo mora prijaviti smrt, ki se zgodi na območju Slovenije, in rok za njeno prijavo. Smrt se mora prijaviti v dveh dneh oziroma prvi delovni dan po poteku tega roka. Kadar državljan umre v tujini, pa se smrt vpiše v matični register na podlagi izpiska o smrti pristojnega tujega organa, če tega ni mogoče pridobiti, pa na podlagi odločbe pristojnega organa, če obstajajo dokazi o nastalem matičnem dejstvu. Zakon o evidenci volilne pravice pa v 5. členu dodatno določa tudi, da mora državljan, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, zaradi zagotovitve točnosti podatkov v evidenci volilne pravice upravni enoti ali diplomatskemu predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini sporočiti vsako spremembo osebnih podatkov, med katere sodi tudi sprememba naslova stalnega prebivališča. Smrt morajo sporočiti svojci oziroma osebe, s katerimi je umrli živel v tujini. 

Točnost podatkov, ki so vpisani na volilne imenike, se dodatno zagotavlja z institutom elektronske razgrnitve. Volilni imeniki se namreč prvič sestavijo najkasneje 20 dni po razpisu volitev ter so namenjeni pregledu pravilnosti. Drugič se volilni imeniki sestavijo za glasovanje, in sicer na podlagi podatkov o volivcih v evidenci volilne pravice 15 dni pred glasovanjem.

Če torej smrt državljana, ki je prebival in umrl v tujini, ni bila sporočena upravni enoti ali diplomatskemu predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini, posledično ni bila vnesena v matični register, zato se njegovi podatki še vedno vodijo v evidenci volilne pravice.   

Volivcem, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in so vpisani v evidenco volilne pravice, Državna volilna komisija pošlje volilno gradivo za volitve v državni zbor po uradni dolžnosti (tako v 82. členu Zakona o volitvah v državni zbor). Za razliko od glasovanja na referendumu (kjer se volilno gradivo volivcu v tujino pošlje na podlagi njegove zahteve), je bilo lahko volilno gradivo za glasovanje na tokratnih volitvah naslovljeno tudi na volivca s stalnim naslovom v tujini, čigar smrt ni bila sporočena pristojnim organom. Njegovi podatki pa so bili zabeleženi tudi na posebnem volilnem imeniku.