Svetovni dan voda in svetovni dan meteorologije

Svetovni dan voda. Letošnji moto: VODA IN MI

Svetovni dan voda 2026 je posvečen upravljanju vodnih virov v sodobni družbi. Letošnja tema izpostavlja vlogo upravljanja z vodami pri večji odpornosti na prihodnje podnebne in družbene pritiske ter zagotavljanje splošne družbene blaginje.

Voda kroji naš vsakdan, navadno se tega niti ne zavedamo, saj je v naši družbi pravica do vode zapisana tudi v Ustavi. Voda je vir življenja, nepogrešljiva je v našem vsakdanjem življenju, od gospodarskih dejavnosti do poljedelstva, zagotavljanja varnosti, pri rekreaciji in podobno. V času podnebnih sprememb postaja upravljanje z vodo in še pomembnejše. Tokrat bomo izpostavili dva vidika, prvi je povezan z zagotavljanjem varnosti, drugi pa z rekreacijo in športom.

Svetovni dan meteorologije. Moto: OPAZUJEMO DANES ZA VARNEJŠI JUTRI

Svetovni dan meteorologije 2026 izpostavlja ključno vlogo meteorološkega opazovalnega sistema. Meteorološka opazovanja niso zgolj tehnična podpora vremenoslovju, temveč bistven del sistema varovanja življenj, infrastrukture in gospodarstva. So temelj za vse sodobne vremenske napovedi, ocene podnebnih tveganj in sisteme zgodnjega opozarjanja. Za na videz preprostim podatkom o vremenu stojijo milijoni meritev, zbranih iz raznolikega in visoko tehnološkega omrežja opazovalnih platform — od satelitov do vremenskih balonov, oceanografskih boj, ladij in zemeljskih meteoroloških postaj.

Te meritve se dnevno usklajujejo in izmenjujejo med državami, kar omogoča, da so vremenske napovedi natančne, pravočasne in globalno primerljive. Zgodnja opozorila, ki temeljijo na kakovostnih opazovanjih, dokazano rešujejo življenja in zmanjšujejo gospodarsko škodo ob ekstremnih vremenskih dogodkih. Hkrati so nujna za dolgoročno načrtovanje na področjih, kot so upravljanje vodnih virov, kmetijstvo, letalstvo, energetika in prilagajanje podnebnim spremembam.

Mag. Mojca Dolinar, direktorica Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo, je v pozdravnem nagovoru izpostavila: »Voda je izjemno pomemben naravni vir in z vidika podnebnih sprememb postaja še pomembnejša in dragocenejša. Globalno gledano pa določa tudi področje družbene pravičnosti.

Slovenija velja za bogato z vodami. Zaradi podnebnih sprememb pa se tudi v Sloveniji srečujemo z obema hidrološkima ekstremoma, ki jih prinaša suša na eni strani s sušami in na drugi s poplavami. Ostaja pa pomemben izziv ohranjanje kakovosti voda. Za pravilne odzive na stanje voda, morajo biti institucije, ki se ukvarjajo z vodami med seboj povezane.

V meteorologiji so izredno pomembni natančni podatki. Začetki sistematičnega zbiranja podatkov segajo v sredo 19. stoletja. Vedno znova se namreč izkazuje, kako so natančne meritve meteoroloških parametrov osnovni gradnik za izračune v meteoroloških modelih pa tudi za učenje umetne inteligence.

Vsakodneven vremenske napovedi temeljijo na velikih količinah podatkov. Prav tako tudi opozorila pred neljubimi ekstremnimi vremenskimi in poplavnimi dogodki.

Kakovostni, standardizirani in primerljivi podatki so ključni za meteorološke službe. Iz njihovih meritev črpajo tudi globalni posredniki vremenskih napovedi«.

Merilna mreža za zajem podatkov

mag. Drago Groselj

Agencija za okolje upravlja obsežno mrežo meteoroloških, hidroloških merilnih postaj ter merilnih postaj za kakovost zraka. V zadnjih desetletjih smo merilne postaje vse bolj dopolnjevali s sodobno merilno infrastrukturo, ki omogoča stalno, samodejno in pogosto zbiranje podatkov.

Mreža samodejnih postaj danes predstavlja temelj sodobnega meteorološkega in hidrološkega opazovanja. Omogoča natančnejši vpogled v prostorske razlike vremenskih pojavov, hitrejše zaznavanje nevarnih vremenskih dogodkov ter kakovostnejše podatke.

Hkrati pa takšna mreža zahteva premišljeno načrtovanje, ustrezno postavitev merilnih mest ter stalno vzdrževanje in zagotavljanje kakovosti meritev.

Drago Groselj je predstavil zasnovo in obseg mreže samodejnih meteoroloških, hidroloških postaj ter postaj za kakovost zraka v Sloveniji, njihovo nadgradnjo v zadnjih letih ter projekte, ki so izboljšali spremljanje okolja.

Spremljanje stanja atmosfere od tal do njenih meja

mag. Luka Ravnik 

Poznavanje stanja ozračja je ključno za zanesljivo spremljanje vremena in pripravo kakovostnih vremenskih napovedi. Ti podatki pa niso pomembni le za meteorologijo, temveč tudi za številna druga področja, kot so kakovost zraka, letalstvo, energetika in promet.

Na Agenciji za okolje stanje ozračja spremljamo z različnimi sodobnimi merilnimi napravami. Nekatere merijo neposredno na lokaciji, druge pa omogočajo opazovanje ozračja na daljavo. Pri tem uporabljamo napredne tehnologije, ki temeljijo na mikrovalovih, svetlobi in zvoku.

Pomemben del tega sistema so vremenski radarji, s katerimi spremljamo padavinske oblake, njihov razvoj ter nevihtne procese. Radarji omogočajo zelo pogoste osvežitve podatkov, na vsakih pet minut, zato so posebej pomembni pri spremljanju hitro spreminjajočih se vremenskih razmer.

Poleg radarjev uporabljamo tudi vertikalne profilerje, s katerimi spremljamo stanje v različnih višinah ozračja. Ti inštrumenti omogočajo meritve vetra, temperature, vodne pare, aerosolov in drugih pomembnih pojavov v spodnjih plasteh ozračja. Podatki se praviloma osvežujejo na približno deset minut.

Na Agenciji za okolje imamo vzpostavljeno mrežo takšnih merilnikov, ki vključuje dva vremenska radarja ter več različnih profilerjev za spremljanje vetra, temperature in strukture spodnjih plasti ozračja. Dodatno izvajamo tudi radiosondažne meritve, pri katerih z baloni dvakrat dnevno merimo temperaturo, vlago in veter v višjih plasteh ozračja.

Zbrani podatki imajo veliko praktično vrednost. Uporabljamo jih za podporo vremenskim napovedim, spremljanje kakovosti zraka, podporo letalstvu, numeričnim modelom za napoved vremena ter za obveščanje javnosti.

Nekatere metode, kot so vremenski radarji in radiosondaže, so že dolgo uveljavljen in zanesljiv vir podatkov. Hkrati pa se področje vertikalnih profilerjev hitro razvija. Zato Agencija za okolje aktivno sledi strokovnemu razvoju v Evropi in sodeluje v mednarodnih programih ter delovnih skupinah, da pri delu uporablja najsodobnejše pristope in merilne metode.

Razvoj daljinskega zaznavanja ozračja bo tudi v prihodnje prispeval k še boljšemu napovedovanju vremena ter k podpori področjem, kot so kakovost zraka, urbana meteorologija, letalski promet, energetika in zaščita prebivalcev.

Brez meteoroloških satelitov ne gre

mag. Mateja Iršič Žibert 

Slovenija je polnopravna članica Evropske organizacije za uporabo meteoroloških satelitov EUMETSAT. Satelitski podatki EUMETSAT so pomembni tako za strokovne službe znotraj Agencije za okolje kot so meteorološka prognoza, hidrološka prognoza, letalska meteorologija, agrometeorologija, kontrola podatkov, kot tudi za splošno javnost za spremljanje trenutne oblačnosti, še posebno ob prehodih front in ob močnih nevihtah.

Na Agenciji za okolje že leta uporabljamo satelitske podatke meteoroloških satelitov v realnem času.

Od 12. junija 2025 je operativen novi satelit Meteosat tretje generacije (MTG), ki prinaša: natančnejše spremljanje oblačnosti, hitrejša opozorila ob ekstremnih vremenskih dogodkih, boljše zaznavanje megle, spremljanje gibanja zračnih mas ter opazovanje aerosolov in vulkanskega prahu. Prvič lahko iz vesolja spremljamo tudi razelektritve vsakih 10–30 sekund, kar je izjemno pomembno za spremljanje in opozarjanje na nevihte.

Na Agenciji za okolje smo se na prihod MTG temeljito pripravili. Sistem smo začeli nadgrajevati v okviru večletnega projekta Nadgradnja sistema za opozarjanje in osveščanje na vremensko pogojene izredne razmere ter prilagajanje nanje v spremenjenem podnebju (SOVIR). Od marca 2025 sprejemamo in obdelujemo podatke nove generacije Meteosat (MTG).

Za visoko zanesljivost sprejema in obdelave satelitske podatke pridobivamo iz treh neodvisnih virov: preko lastne satelitske antene, prek omrežja EumetCast Terrestrial v sodelovanju z ARNES in GEANT, ter preko oblačne platforme European Weather Cloud. Agencija za okolje je tudi članica konzorcija EUMETSAT za pripravo satelitskih produktov za analizo površja (Satellite Application Facility on Land Surface Analysis (LSA SAF).

Meteorološka opazovanja iz zgodovine, da bi bili ozaveščani in prilagojeni na podnebje danes

Mateja Nadbath 

Agencija za okolje je naslednica Hidrometeorološkega zavoda in vseh ustanov, ki so v preteklosti zbirale podatke o vremenu na ozemlju Slovenije. Sistematično in organizirano so stekla meteorološka opazovanja sredi 19. stoletja, ko sta v Sloveniji delovali dve meteorološki postaji, največ jih je bilo na začetku 80-ih let 20. stoletja, 350, danes pa opazovanja opravljamo na 160 klasičnih in 110 samodejnih postajah.

Vsa dosedanja meteorološka opazovanja so pripomogla k razvoju meteorologije, so nenadomestljiv vir podatkov o vremenu v preteklosti in kulturna dediščina naroda. Obilica meteoroloških podatkov nam omogoča spremljati in razumeti podnebje ter so nam v pomoč pri osveščanju in prilagajanju na spremenjeno podnebje.

Meteorološka poročila iz obdobja 1850–2023 in del podatkov bomo digitizirali v okviru projekta Nadgradnja sistema za opozarjanje in osveščanje na vremensko pogojene izredne razmere ter prilagajanje nanje v spremenjenem podnebju (SOVIR), financiran je iz sredstev Podnebnega sklada, in poteka od aprila 2025 do konca 2026. V postopku digitizacije arhivskih poročil sledimo zakonskim zahtevam s tega področja in Smernicam za reševanje zgodovinskih meteoroloških podatkov Svetovne meteorološke organizacije.

Od napovedi do ukrepanja: podpora meteorološke in hidrološke službe, ki spremljata široka območja, ljudem na določeni lokaciji

Andrej Golob 

Napovedovanje in opozarjanje pred nevarnimi hidrološkimi razmerami je ena izmed temeljnih nalog Agencija za okolje. To nalogo izvaja v okviru operativne prognostične službe, ki neprestano spremlja razmere ter izvaja naloge obveščanja in opozarjanja. S tem ima Agencija za okolje ključno vlogo pri zgodnjem povečanju pripravljenosti in posledično zmanjšanju vpliva tovrstnih dogodkov na družbo.

Zanesljive napovedi, meritve in druge podatke zagotavljamo splošni javnosti, službam zaščite in reševanja ter drugim strokovnim službam. Za zagotavljanje informacij, ki so pravočasne, razumljive in služijo kot osnova za nadaljnje ukrepanje, izvajamo posredovanje preko različnih komunikacijskih kanalov. Omogočamo tudi stalno spremljanje meritev iz goste mreže merilnih postaj ter iz različnih metod daljinskega zaznavanja.

Obstoječe procese dostopa do informacij Agencije za okolje smo v letu 2025 nadgradili. Poveljnikom in namestnikom občinskih oziroma mestnih štabov Civilne zaščite smo omogočili dostop do lastno razvite aplikacije HFSvis, ki omogoča spremljanje merjenih in napovedanih padavin in pretokov na enem mestu. 

Od kopalne karte do kopalne vode

mag. Mateja Poje

V poletnem času skok v hladno vodo predstavlja prijetno ohladitev. A kopanje prinaša poleg prijetnosti tudi tveganja. Nevarnost za zdravje predstavljajo predvsem možnosti za poškodbe in utopitve ter okužbe s povzročitelji nalezljivih bolezni, v kolikor so le-ti prisotni v kopalni vodi ali obvodnih površinah.

Na slovenskih rekah, jezerih in morju je kopanju namenjeno 49 odsekov. Na njih se v času kopalne sezone redno spremlja kakovost vode. Kopalne vode in vzorčna mesta so na pregleden način (tudi s fotografijami) predstavljene v posebni aplikaciji – Karta kopalnih voda.

Na njej med kopalno sezono objavljamo tudi sprotne podatke o temperaturi vode z najbližje avtomatske hidrološke postaje, podatke o mikrobiološki kakovosti vode in morebitna opozorila/priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter vrednotenje stanja kopalnih voda pa enotni metodologiji v državah Evropske unije.

Karta je dostopna na spletni strani Agencije za okolje in preko mobilnih telefonov z uporabo QR kode na informacijskih tablah na samih kopalnih vodah. Poleg spremljanja stanja omogoča kopalcem tudi posredovanje informacij Agenciji o morebitnih težavah na kopališčih. Te informacije so posebej dobrodošle v obdobju, ko vzorčevalne ekipe niso na terenu.

Kakovost vode v naših kopalnih vodah je v primerjavi z državami Evrope zelo dobra – kakovost rek in jezer uvršča Slovenijo v zlato sredino evropskih držav, po kakovosti morja pa v sam vrh. Da je kakovost vode v naših naravnih kopališčih dobra ter da so zgledno urejena, priča dejstvo, da na številnih med njimi vihra Modra zastava.