Slovenija sprejela Program razvoja čipov in polprevodniških tehnologij v Sloveniji do leta 2030

Čipi oziroma integrirana vezja so danes nepogrešljiv del skoraj vseh elektronskih naprav – od pametnih telefonov in avtomobilov do medicinske opreme in industrijskih sistemov. Omogočajo komunikacijo, dostop do informacij ter razvoj naprednih digitalnih storitev. Hkrati imajo pomembno vlogo pri zelenem prehodu in razvoju trajnostnih rešitev z visoko dodano vrednostjo.

Strateški pomen in globalni trendi

Svetovni trg polprevodnikov hitro raste in naj bi do leta 2030 presegel vrednost enega bilijona ameriških dolarjev. Ob tem se povečuje tudi njihov geostrateški pomen. Nedavne globalne motnje v dobavnih verigah so jasno pokazale, kako pomembno je imeti lastne razvojne in proizvodne zmogljivosti.

Evropska unija je zato sprejela ambiciozne ukrepe za krepitev svoje vloge na tem področju, med drugim s ciljem podvojitve tržnega deleža v proizvodnji čipov do leta 2030. Slovenija želi s svojim programom aktivno prispevati k tem ciljem.

Slovenija stavi na znanje in nišne tehnologije

Čeprav Slovenija ne cilja na množično proizvodnjo čipov, ima na področju mikroelektronike več kot 50-letno tradicijo ter vrhunsko znanje. Program zato usmerja razvoj v nišne segmente z visoko dodano vrednostjo, kot so namenski čipi (ASIC), sistemi na čipu (SoC) in napredne tehnologije novih generacij.

Takšen pristop Sloveniji omogoča, da se pozicionira kot prepoznaven in konkurenčen akter na globalnem trgu, hkrati pa zmanjšuje odvisnost od zunanjih dobavnih verig.

Ključni cilji programa

Program opredeljuje več ključnih ciljev:

• Okrepiti in posodobiti raziskovalno, razvojno in inovacijsko infrastrukturo ter povezovanja po celotni vertikali (od izobraževanja do nišnih produktov z visoko dodano vrednostjo).
• Razviti in zadržati visoko usposobljene kadre ter povečati zanimanje za študij na tem področju.
• Z vlaganji v raziskave in razvoj okrepiti ekosistem elektronske industrije in gospodarstvo.
• Spodbujati sodelovanje med industrijo ter raziskovalno-izobraževalnimi institucijami.
• Povečati nacionalno suverenost in odpornost dobavnih verig.
• Okrepiti inovacije, razvoj naprednih produktov ter ustvarjanje kakovostnih delovnih mest.
• Povečati evropsko in mednarodno vpetost ter prepoznavnost Slovenije.
• Uveljaviti Slovenijo kot ključnega akterja v izbranih nišnih segmentih.
• Okrepiti družbeno zavedanje o strateškem pomenu področja.

Poseben poudarek je namenjen izobraževanju in privabljanju talentov, saj so kadri ključni za dolgoročni razvoj področja.

Investicije za prihodnost

Za uresničitev programa bo v obdobju 2025–2030 predvidoma namenjenih približno 160 milijonov evrov. Sredstva bodo zagotovljena iz kombinacije nacionalnih virov, evropskih programov in zasebnih vlaganj.

Med pomembnejšimi viri financiranja so evropski programi, kot so Digitalna Evropa, Obzorje Evropa in Chips Joint Undertaking, pa tudi kohezijska sredstva ter nacionalni razpisi.

Naslednji koraki

Po sprejetju programa bo v roku enega leta pripravljen še izvedbeni načrt, ki bo podrobneje določil konkretne ukrepe, časovnico in finančne vire. Za spremljanje in usklajevanje izvajanja programa bo odgovorno Ministrstvo za digitalno preobrazbo.