Finančni petek: Trošarine na energente

Trošarine so posredni davek, ki se plačujejo na določene skupine izdelkov, tako imenovane trošarinske izdelke. Trošarina se plačuje na energente, ki se uporabljajo za pogon ali ogrevanje (bencin, plinsko olje, kerozin, utekočinjen naftni plin, zemeljski plin, trda goriva) in na električno energijo.

Trošarine so le eden izmed elementov, ki vplivajo na končno maloprodajno ceno energentov in električne energije. Pri določitvi zneskov trošarin se upoštevajo cilji ekonomske politike, gospodarske razmere, okoljska politika ter tudi konkurenčnost v primerjavi s sosednjimi državami.

Trošarine predstavljajo pomemben in stabilen vir prihodkov državnega proračuna. Strokovno upravljanje trošarinske politike tako zahteva nenehno usklajevanje med javnofinančno vzdržnostjo, gospodarsko stabilnostjo in strateškimi cilji zelenega prehoda.

Pri tem je trošarinska politika vpeta v širši evropski pravni okvir in harmonizirana z evropsko direktivo, ki s skupnimi pravili EU glede obdavčitve energentov in električne energije ter z določenimi minimalnimi zneski trošarin zagotavlja nemoteno delovanje skupnega trga in preprečuje izkrivljanje konkurence. Minimalni zneski trošarin so določeni specifično za posamezne vrste energentov glede na njihov namen uporabe – kot pogonsko gorivo, za ogrevanje, za poslovni in neposlovni namen ter za posamezne sektorje gospodarstva. Znotraj okvirja evropske direktive države članice pri določanju višine trošarin ohranjajo avtonomijo, ki jo lahko aktivno izkoriščajo kot regulatorni instrument.

Maloprodajne cene nekaterih naftnih derivatov v Sloveniji so (razen na avtocestah in hitrih cestah) navzgor omejene oziroma regulirane. V obdobjih nihanj cen nafte na svetovnih trgih lahko vlada v okviru 14-dnevnega cikla določanja cen nekaterih naftnih derivatov s prilagajanjem višine trošarine delno vpliva na maloprodajne cene naftnih derivatov in delno omili učinke nihanj cen na gospodinjstva ter gospodarstvo.