Slovenija v vodstvu najvišjega organa Evropske vesoljske agencije Sveta ESA

Svet ESA je na redni marčevski seji izvolil Tanjo Permozer (Slovenija) in Kimma Kantona (Finska) za podpredsednika Sveta ESA za obdobje dveh let, z začetkom mandata julija 2026, z možnostjo podaljšanja za dodatno leto. Predsednik Sveta bo postal Juan Carlos Cortes Pulido (Španija). Izvolitev slovenske predstavnice v eno najvišjih vodstvenih funkcij ESA po malo več kot letu dni polnopravnega članstva v ESA predstavlja za Slovenijo pomemben dosežek.

Ob izvolitvi je Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne, poudarila: »Zahvalila bi se vam za zaupanje, ki ste ga izkazali - ne le Slovenski vesoljski pisarni in meni osebno, temveč tudi Sloveniji. To zaupanje mi veliko pomeni in ga razumem kot privilegij ter odgovornost. Prizadevala si bom podpirati naše skupne cilje in tesno sodelovati z generalnim direktorjem, sodelavci v ESA ter z vsemi vami. Moj cilj je zagotoviti, da bomo še naprej delali skupaj v duhu odprtosti, sodelovanja in medsebojne podpore - v korist vseh nas.«

Svet ESA – osrednji odločevalski organ evropskega vesoljskega sodelovanja

Svet ESA, opredeljen v XI. členu Konvencije o ustanovitvi ESA, je plenarni organ, ki ga sestavljajo predstavniki vseh držav članic. Med njegovimi nalogami so:

• potrjevanje programov in dejavnosti,
• določanje sredstev za obvezne programe,
• sprejemanje letnih proračunov ter predpisov ESA,
• potrjevanje mednarodnih sporazumov,
• imenovanje generalnega direktorja in direktorjev
• ter sprejemanje vseh ukrepov, potrebnih za uresničevanje poslanstva ESA.

Svet se redno sestaja na sedežu ESA v Parizu, kjer delegacije pregledujejo programe, določajo njihove prioritete, sprejemajo proračune ter oblikujejo temeljne smernice evropske vesoljske politike.

Slovenija: vse pomembnejši akter evropskega vesoljskega razvoja

Slovenija je na ministrski konferenci ESA leta 2025 podvojila svoj prispevek v programe ESA, države članice pa so sprejele zgodovinsko najvišji proračun — 22,1 milijarde evrov. Ta odločitev odraža ambicije Evrope za krepitev tehnološke suverenosti, neodvisnega dostopa do vesolja in odzivnosti na globalne izzive, kot so:

• spremljanje in blažitev podnebnih sprememb,
• varna komunikacija in navigacija,
• krizno upravljanje,
• tehnološka konkurenčnost in odpornost evropskega gospodarstva.

Vesoljske rešitve so danes del kritične infrastrukture, saj podpirajo 11 od 16 ključnih sektorjev družbe — od energetike in prometa do financ, varnosti ter prehranske verige.

Slovenski vesoljski sektor: 50+ podjetij, vrhunske tehnologije in hitra rast

Po vstopu v ESA se je slovenski vesoljski ekosistem izjemno okrepil. Danes ga sestavlja več kot 50 podjetij in raziskovalnih organizacij, ki delujejo na področjih:

• satelitskih podatkov in opazovanja Zemlje,
• naprednih materialov in 3D-tiskanja,
• umetne inteligence, robotike in obdelave velikih podatkov,
• zdravja v vesolju,
• telekomunikacij in navigacije,
• inovativnih aplikacij za energetiko, kmetijstvo, upravljanje prostora in varnost.

Slovenska podjetja uspešno sodelujejo s svetovnimi integratorji, kot so Airbus, Thales Alenia Space in OHB, ter podpirajo mednarodne misije in vesoljske programe. Med odmevnejšimi dosežki so:

• razvoj specializiranih elektronskih modulov za satelitske platforme po svetu,
• dobava ključnih merilnih sistemov za motorje rakete Ariane 6,
• globalno uporabljen Copernicus Browser in Sentinel Hub,
• mednarodni projekti upravljanja voda, kmetijstva in urbanističnega načrtovanja v Afriki,
• medicinske inovacije, kot so digitalni dvojček očesa in neinvazivne metode spremljanja zdravja.

Digitalni dvojček Slovenije

V sodelovanju z ESA Slovenija razvija digitalni dvojček Slovenije, ki bo omogočal napredne modele upravljanja naravnih virov in boljšo pripravljenost na naravne nesreče. Nastajajo rešitve za trajnostno upravljanje voda, napoved hidroloških razmer, zmanjševanje tveganja poplav in plazov ter podporo prilagajanju podnebnim spremembam.

Slovenska vizija: dinamično, inovativno in globalno vključeno vesoljsko gospodarstvo

Slovenska vesoljska strategija temelji na viziji: »Širiti meje znanja in inovacij ter navdihovati zeleno, digitalno in trajnostno prihodnost.«

Slovenija si prizadeva:

• razvijati vesoljske tehnologije, raziskave in inovacije,
• krepiti mednarodno sodelovanje,
• pospeševati razvoj vesoljskih aplikacij,
• spodbujati STEM-izobraževanje,
• podpirati podjetništvo v vesoljskem sektorju.

Izvolitev v vodstvo Sveta ESA predstavlja pomembno priložnost za nadaljnjo rast sektorja, širitev mednarodnega sodelovanja ter še večje vključevanje slovenskega znanja in inovacij v evropski in globalni vesoljski prostor.