Mesta in naselja prihodnosti: strokovnjaki o podnebno odpornem načrtovanju prostora

Konferenca je bila namenjena strokovni javnosti, občinskim urbanistom, prostorskim načrtovalcem, projektantom, strokovnim zbornicam, fakultetam, študentom ter predstavnikom ministrstev, katerih delovna področja segajo na področje urejanja prostora in prilagajanja na podnebne spremembe.

Udeležence sta uvodoma nagovorila minister za naravne vire in prostor Jože Novak in generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev dr. Nataša Bratina.

Minister Jože Novak je poudaril pomen prostora kot ene ključnih razvojnih dobrin države:

»Način, kako ga načrtujemo, upravljamo in varujemo, neposredno vpliva na kakovost življenja ljudi, razvoj gospodarstva, varnost pred naravnimi nesrečami ter na sposobnost družbe, da se prilagaja novim izzivom. Naš cilj je zagotoviti bolj učinkovite postopke, večjo fleksibilnost za občine ter jasno določena pravila in večjo pravno varnost za vse udeležence v prostoru.«

Generalna direktorica dr. Nataša Bratina je ob tem poudarila širši pomen prostora za družbo:

»V prostoru se vsi srečujemo tako strokovno kot zasebno – kot prebivalci ter raznovrstni uporabniki prostora. Prostor je pomembna komponenta in lahko bi rekli, da je mestni ali urbani prostor naš – človekov habitat. Zato ni vseeno, kakšen je in kako delujejo raznolike dejavnosti ter kako se v prostoru prepletata varstvo in razvoj, še posebej v času vse pogostejših ekstremnih naravnih dogodkov.«

Ključni izzivi prostorskega načrtovanja in graditve

V prvem delu konference so sodelavci Direktorata za prostor in graditev predstavili ključne dosežke in novosti sistema prostorskega načrtovanja in graditve.

Poseben poudarek je bil namenjen sistemskim izboljšavam na področju prostorskega načrtovanja, digitalizaciji postopkov ter izboljšanju učinkovitosti upravnih procesov.

Na Ministrstvu za naravne vire in prostor v zadnjih letih veliko pozornosti namenjamo digitalizaciji in posodobitvi sistemov. Z ePlanom je prebivalcem omogočen enostaven vpogled v veljavne prostorske načrte, občinam pa zagotovljena podpora pri njihovi posodobitvi. Z uvedbo sistema eGraditev, ki od začetka leta 2026 deluje po vsej Sloveniji, je omogočeno elektronsko vlaganje vlog za gradbena dovoljenja, kar pomeni hitrejše postopke, večjo preglednost ter bolj enotno obravnavo prostora.

S spremembami zakonodaje so bili skrajšani postopkovni roki, zmanjšane administrativne ovire ter povečana učinkovitost postopkov, kar se že kaže v večjem številu rešenih zadev za izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj – 15 % več, večje število zaključenih sprememb občinskih prostorskih načrtov in odprava zaostankov pri izdaji mnenj na občinske prostorske akte in 20 % več izdanih državnih prostorskih načrtov.

Predstavljene so bile tudi aktivnosti direktorata pri pripravi občinskih prostorskih načrtov ter državnih prostorskih načrtov za ključne infrastrukturne projekte. Posebna pozornost je namenjena občinam, saj so prav lokalne skupnosti ključne pri urejanju prostora. V obdobju 2022–2026 je prvi občinski prostorski načrt sprejelo devet občin, 17 občin še vedno ostaja brez sodobnega prostorskega plana, kmalu bodo šle v sprejem še tri občine in upajmo v nadaljevanju še postopoma vse ostale. Da bi postopke pospešili, je ministrstvo leta 2025 vzpostavilo medresorsko strokovno skupino, ki občinam nudi strokovno podporo in pomaga pri usklajevanju zahtevnejših postopkov.

Pomemben del predstavitev je bil namenjen tudi prostorskemu načrtovanju v okviru obnove po poplavah avgusta 2023. Občinam je bila omogočena uporaba novih prostorskih instrumentov za načrtovanje nadomestitvenih objektov na varnejših lokacijah. Do danes je postopke uspešno zaključilo že 22 občin, preostale pa so v zaključni fazi. Izkušnje so pokazale, kako pomembno je pravočasno in prožno prostorsko načrtovanje pri odzivanju na naravne nesreče.

Na konferenci je bilo predstavljeno Poročilo o prostorskem razvoju 2024, ki povzema prostorsko-razvojne trende, ključne izzive in doseganje strateških prostorsko-razvojnih ciljev. Poudarjeno je bilo, da učinkovito urejanje prostora zahteva tesno sodelovanje med državo, sektorji in lokalnimi skupnostmi ter dolgoročno strateško načrtovanje, ki ga država uresničuje z aktivnim izvajanjem Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050 in Načrtom za njeno izvajanje (2025), pripravo Prostorskega plana Slovenije ter z vzpostavljanjem regionalnega prostorskega planiranja. Ob tem posebna pozornost namenjena krajini in medsektorskemu povezovanju področij, kot so krožno gospodarjenje s prostorom, prilagajanje na podnebne spremembe in povezovanje prostorskega načrtovanja s prometom.

V okviru državnega prostorskega načrtovanja ministrstvo hkrati usklajuje tudi ključne razvojne projekte države – od protipoplavnih ureditev do prometne in energetske infrastrukture, ob tem pa spodbuja tudi aktivacijo nepozidanih stavbnih zemljišč ter večjo skrb za javne in zelene površine v mestih.

Prihodnost slovenskega prostora se ne bo oblikovala le na ravni države ali zakonodaje. Oblikovala se bo predvsem v občinah in naseljih – tam, kjer ljudje živijo, delajo in ustvarjajo.
Zato verjamem, da lahko skupaj – država, občine in stroka – naredimo pomemben korak naprej: da izzive prostorskega načrtovanja spremenimo v priložnost za kakovosten razvoj slovenskih mest in naselij. Mesta in naselja prihodnosti ne nastajajo sama od sebe. Nastajajo z odgovornimi odločitvami, strokovnim znanjem in dobrim sodelovanjem. Prav zato je izmenjava znanja, izkušenj in dobrih praks ključna za nadaljnji razvoj slovenskega prostora. 
-minister Jože Novak 

Predstavitev nalog o prilagajanju naselij na podnebne spremembe

Drugi del konference je bil namenjen predstavitvi dveh strokovnih nalog o prilagajanju naselij na podnebne spremembe.

Uvod v predstavitve obeh nalog je podala klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, ki je izpostavila, da se je temperatura v Sloveniji od leta 1950 zvišala za 2,6 °C, narašča število vročih dni in tropskih noči, snežne odeje je vse manj, pogostejši pa so vročinski valovi, suše, padavinski ekstremi in pospešen dvig morske gladine. Segrevanje se bo nadaljevalo še desetletja, njegova intenzivnost pa je odvisna od globalnih izpustov; brez ambicioznega blaženja lahko do konca stoletja doseže do +4 °C, s pogostejšimi vročinskimi valovi, do 45 dodatnimi vročimi dnevi in skorajšnjim izginotjem snežne odeje v nižinah. Ukrepanje vlad je zato nujno, ob tem pa pohvalila Ministrstvo za naravne vire in prostor kot prvo ministrstvo, ki je začelo konkretno pripravljati strokovne podlage za podnebno odporno načrtovanje naselij, ter poudarila potrebo po novih ukrepih, prilagajanju zakonodaje in tesnem sodelovanju vseh deležnikov pri učinkovitem odzivanju na podnebne spremembe.

Prvo nalogo Ocena podnebne ranljivosti in tveganj za mesta in druga urbana naselja v Sloveniji, je za ministrstvo pripravila Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, na konferenci pa predstavila prof. dr. Mojca Golobič. Naloga poda oceno ranljivosti in tveganj za vsa mesta in druga urbana naselja v Sloveniji nad 2.000 prebivalci za ekstremne temperature (vročino), poplave in požare za dva podnebna scenarija.

Drugo nalogo Prilagajanje naselij na podnebne spremembe - priprava priporočil in usmeritev za prostorsko načrtovaje, je za ministrstvo pripravila interdisciplinarna skupina strokovnjakov iz Urbanističnega inštituta Republike Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo in Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Skupnostjo občin Slovenije - SOS, ki je prevzela diseminacijo projektnih aktivnosti in vključevanje deležnikov v proces. Naloga prinaša priporočila in usmeritve za prostorsko načrtovanje, ki bodo občinam in prostorskim načrtovalcem pomagale pri oblikovanju podnebno odpornih naselij. Nalogo je predstavila Barbara Mušič iz Urbanističnega instituta Republike Slovenije. 

Osnovni namen priporočil je spodbuditi bolj trajnostno načrtovanje in urejanje prostora, ki bo omogočalo učinkovitejše prilagajanje naselij na podnebne vplive ter zmanjšalo njihove negativne posledice za naselja in družbo. Priporočila med drugim poudarjajo:

• Preusmerjanje poselitve na varnejša območja 
• Postopen umik dejavnosti s poplavno, plazljivo in erozijsko tveganih na varnejša območja
• Celostna prenova javnih odprtih prostorov
• Krepitev elementov zelenega sistema
• Podnebno prilagojen urbani vodni krog
• Celostna prenova stavbne strukture
• Podnebno odporno zgoščanje stavbne strukture
• Mešanje in zgoščanje dejavnosti
• Prometno umirjanje in aktivna udobna mobilnost

Izvleček strnjenih devetih ključnih priporočil in usmeritev za prilagajanje naselij na podnebne spremembe je dostopen na povezavi.

Primeri dobrih praks in razprava strokovnjakov

Na konferenci so bili predstavljeni tudi primeri dobrih praks sodobnega načrtovanja in arhitekture, ki prikazujejo, kako je mogoče s premišljenim prostorskim načrtovanjem in projektiranjem objektov izboljšati mikroklimo v mestih, zmanjšati poplavna tveganja ter ustvarjati kakovostne javne prostore in trajnostne stavbe.

Med predstavljenimi projekti so bili:

• prenova Hiške Glince, ki jo je predstavila prof. Maruša Zorec,

• projekt Center znanosti Ljubljana, ki ga je predstavil izr. prof. Aljoša Dekleva,

• primeri modro-zelene infrastrukture, ki jih je predstavila prof. Ana Kučan.

Konferenco je zaključila moderirana razprava strokovnjakov o aktualnih izzivih načrtovanja in upravljanja podnebno odpornih mest in naselij, ki je izpostavila iz prakse vidike načrtovanja s projektantskega vidika, načrtovanja občinskih planov, izkušenj občin, ki izvajajo projekte ter sociološki vidik in velik pomen participacije prebivalcev in najzgodnejšega vključevanja javnosti, ko se začne namera oziroma pobuda za načrtovanje v prostoru. S sklepnimi besedami in povzetki je konferenco zaključila generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev dr. Bratina.