Pregled dela Direkcije Republike Slovenije za vode v mandatu 2022 - 2026

Direkcija Republike Slovenije za vode je v tem mandatu z realizacijo do leta 2026 za urejanje vodotokov namenila skupaj 772 milijonov evrov, kar vključuje redno vzdrževanje vodotokov, interventne in izredne ukrepe, sanacije ter investicije. Ob tem potekajo organizacijske in sistemske spremembe, od kadrovske krepitve do digitalizacije ter celovitejše obravnave porečij, vključno z reorganizacijo Direkcije za vode leta 2024 po modelu petih stebrov.

Največji zalogaj je bila sanacija posledic poplav 4. avgusta 2023, ki predstavljajo približno 90 odstotkov vse nastale škode na vodotokih. Poplave so prizadele približno dve tretjini Slovenije oziroma 183 občin.

V obdobju od avgusta 2023 do junija 2024 so bila izvedena interventna dela in izredni ukrepi v obsegu 171,2 milijona evrov, zaključenih je bilo 1.486 delovišč na 843 km vodotokov, pri čemer je sodelovalo več kot 1.500 delavcev z več kot 1.000 delovnimi stroji, odstranjenih pa je bilo približno 1,4 milijona m³ nanesenega materiala. S tem se je vzpostavila osnovna pretočnost vodotokov in zmanjšal potencial nastanka dodatnih škod. Po zaključenih izrednih ukrepih je maja 2024 Vlada Republike Slovenije sprejela sanacijski program, na podlagi katerega so se pričela sanacijska dela na vodotokih, s katerimi se poškodovano vodno infrastrukturo vrača v funkcionalno stanje pri čemer se zagotavlja odpornost na podnebne spremembe. Sanacije pomenijo prehod od odpravljanja posledic k bolj sistemskemu upravljanju vodotokov in zmanjševanju poplavne ogroženosti.

Program sanacije vodne infrastrukture po poplavah 4. avgusta 2023 je ocenjen na 1,322 milijarde evrov za obdobje 2024–2028. V letih 2022–2025 je bilo izvedenih 180 milijonov evrov sanacij, saniranih pa več kot 600 objektov na več kot 350 km vodotokov, za leto 2026 pa je predvidenih 178 milijonov evrov.

Za sanacijami je bil v tem mandatu narejen tudi pomemben premik pri vzdrževanju vodotokov. Pristopilo se je tudi k večletnemu planiranju vzdrževalnih del, s čimer se zagotavlja ciklično vzdrževanje na celotnih porečjih. Pomemben poudarek ostaja preventiva. Sredstva za redno vzdrževanje vodotokov so se v mandatu povečala s 37 na 55 milijonov evrov letno, kar predstavlja 49-odstotno povečanje, najmanj 30 odstotkov teh sredstev pa je namenjenih hudourniškim zaledjem. Redno vzdrževanje vodotokov se tako postopno uveljavlja kot stabilen in sistemsko voden temelj preventivnega upravljanja voda, z okrepljenim načrtovanjem, nadzorom izvajanja ter spremljanjem skladnosti izvedenih del z letnimi programi.

Povečan obseg vzdrževanja vodotokov in sanacij sovpada z največjim investicijskim ciklom na področju urejanja voda v zgodovini Slovenije, Direkcija RS za vode pa deluje kot osrednji državni investitor na področju voda. Cilj vseh ukrepov ostaja zmanjševanje poplavne ogroženosti. Trenutno je v izvajanju 55 investicijskih projektov za zmanjševanje poplavne ogroženosti in izboljšanje stanja vodotokov v skupni investicijski vrednosti 415 milijonov evrov, poleg tega pa Direkcija za vode sodeluje tudi v LIFE projektih, usmerjenih v izboljšanje stanja voda, varstvo vodnih ekosistemov ter vključevanje na naravi temelječih rešitev v upravljanje voda. Po izvedbi teh projektov bo zmanjšana poplavna ogroženost za približno 100.000 prebivalcev ter za številne objekte, javne objekte, poslovne objekte in infrastrukturo.

V prihodnjih letih se nadaljuje institucionalna in sistemska krepitev upravljanja voda. Nadaljevala se bo digitalizacija upravljanja voda, vzpostavitev centralnega nadzornega centra za upravljanje vodnih objektov ter okrepitev nadzora nad izvajanjem del in rečnega nadzora. V ospredju ostaja celovito, večletno in sistemsko povezano načrtovanje posegov v vodotoke z jasnim ciljem zmanjševanja poplavne ogroženosti, izboljšanja stanja vodotokov, večja transparentnost dela Direkcije, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, učinkovitejše črpanje evropskih sredstev ter sistematično spremljanje učinkov vlaganj v vodotoke.