Poročilo o spremljanju stanja ohranjenosti volka v Sloveniji v letih 2024 in 2025

Gre za šesto izvedbo monitoringa volka na območju Slovenije od leta 2010, ki ga je naročilo Ministrstvo za naravne vire in prostor. Terenski del monitoringa volka, vezan na zbiranje neinvazivnih genetskih vzorcev, je potekal od avgusta 2024 do konca junija 2025. V poročilo so poleg podatkov sezone 2024-2025 vključeni tudi podatki, kot so zabeležena smrtnost volkov in škode na domačih živalih iz sezone 2023-2024.

Metodologija

Izbrana metodologija omogoča spremljanje številčnosti populacije volka in prostorsko razporeditev tropov volkov. Z neinvazivnim genetskim vzorčenjem je bilo zbranih 811 vzorcev, od tega 674 vzorcev iztrebkov, 127 vzorcev urina in 10 vzorcev sline. Poleg tega je bilo analiziranih še 13 vzorcev sline volkov pridobljene na truplih rejnih živali, 16 vzorcev tkiv mrtvih volkov in 3 vzorce krvi, zbrane pri odlovu volkov za namen telemetričnega spremljanja.

Na podlagi rezultatov genetskih analiz je bila s pomočjo znanstvene metode ulova, označevanja in ponovnega ulova ocenjena velikost slovenskega dela populacije volkov ter analizirana sorodstvena povezava med osebki, na podlagi katere je bilo ocenjeno število volčjih tropov. Pri rekonstrukciji rodovnikov čezmejnih tropov volkov so bili upoštevani podatki, ki so bili v okviru preteklih monitoringov in raziskav pridobljeni na območju Slovenije, Italije in Hrvaške.

Rezultati

V sezoni 2024-2025 je bilo na območju Slovenije prisotnih 16 volčjih tropov, 2 od teh sta bila čezmejna, delili smo ju s Hrvaško. V 11 volčjih tropih je bila v tem obdobju potrjena reprodukcija, za 5 tropov statusa ni bilo mogoče določiti. Od 11 tropov, v katerih je potrjena reprodukcija, sta le tropa Rog 2018 in Snežnik jug 2022 takšna, pri katerih sta oba reproduktivna osebka ostala ista kot v sezoni 2022-2023. V tropu Nanos 2022 je zaradi povoza na cesti poginil reproduktivni samec. Novonastali Trop Pohorje 2024 izstopa zaradi lokacije, saj na območju Pohorja pred tem že več desetletij ni bilo stalno prisotnih volkov (zadnji podatek je iz leta 1956).

32 volkov je bilo izven teritorijev potrjenih tropov, od tega 17 imigrantov neznanega porekla ali potomcev znanih tropov iz Hrvaške in 15 živali v disperziji z znanim rodovnikom, ki izvirajo iz Slovenije, ter 2 osebka znanih staršev, ki sta po razpadu tropa ostala na območju matičnega teritorija. Na več različnih območjih so dispergerji in imigranti pari oziroma zametki novih tropov (Mala gora, Slavnik, Žiri), saj se nesorodni volkovi različnih spolov skupaj pojavljajo sočasno.

Velikost celotne superpopulacije (to je slovenski del populacije, ki vključuje tudi volkove v čezmejnih tropih) je bila ocenjena na 147 volkov (129–172, 95-odstotni interval zaupanja), pri čemer je bilo dejansko zaznanih 113 različnih osebkov.

Populacija volka je od leta 2010, odkar se izvaja genetski monitoring po enaki metodologiji, stalno naraščala do sezone 2019-2020. Od sezone 2020-2021 naprej je številčnost populacije približno stabilna z manjšimi nihanji. Vnovična rast, ki se nakazuje v sezoni 2024-2025 je najverjetneje posledica nadaljnjega prostorskega širjenja populacije, saj je bil potrjen nov trop na Pohorju, kjer že več desetletij poprej ni bilo volkov.

V sezoni 2024-2025 ni bil zaznan noben primer križanja med volkom in domačim psom.

Podatki monitoringa volka kažejo, da je varstvo volka v Sloveniji uspešno. Število volkov v Sloveniji je premajhno za samostojno vzpostavljanje viabilne populacije, zato je za ohranitev ugodnega varstvenega stanja ključnega pomena ohranjanje povezljivosti z ostalimi dinarskimi volkovi na Hrvaškem in dalje proti jugovzhodu ter alpsko populacijo volkov v Italiji, Avstriji oziroma v širšem Alpskem prostoru.