Poročilo monitoringa o oceni številčnosti rjavega medveda v Sloveniji v letu 2023

V izdanem poročilu je podana ocena številčnosti rjavega medveda (Ursus arctos) (v nadaljevanju: medved) v letu 2023 na območju Slovenije na podlagi genetsko-molekularnih metod in metode »ulova-označevanja-ponovnega ulova«. S temi metodami je bila v Sloveniji ocenjena velikost populacije tudi leta 2007 in 2015.

Ocena številčnosti medveda je narejena na podlagi odvzetih neinvazivnih genetskih vzorcev medveda, zbranih med 1. 9. 2023 in 31. 12. 2023, ter podatkov o štetju medvedov na stalnih števnih mestih, podatkov o opaženih znakih prisotnosti medveda, ki jih zbirajo upravljavci lovišč, podatki o škodah in drugih konfliktih, ki jih povzročajo medvedi ter podatkih o smrtnosti medvedov v Sloveniji. Na podlagi omenjenih podatkov je bila narejena rekonstrukcija spomladanske številčnosti populacije medveda za leto 2024 in ocenjena prostorska razširjenost samcev in samic.

Metodologija

Za oceno številčnosti medveda je bilo treba zbrati zadostno število neinvazivnih genetskih vzorcev. Sistematično neinvazivno vzorčenje je bilo s pomočjo prostovoljcev, predvsem lovcev, izvedeno na celotnem območju stalne prisotnosti medveda. Vzorčenje izven območja stalne prisotnosti je potekalo priložnostno. Zbranih je bilo 2863 vzorcev, od tega 2856 vzorcev iz iztrebkov medveda, 5 vzorcev dlake medveda in 2 vzorca sline medveda.

Starost evidentiranih mrtvih (odstrel, najdeni poginjeni, povozi) medvedov se je določila z metodo rezanja, kontrastnega barvanja in štetja dentinskih plasti medvedjih zob (predmeljakov). Podatke o starosti medvedov skupaj s podatki o evidentirani smrtnosti medveda in podatki s štetja medvedov na stalnih števnih mestih so bili uporabljeni za izračune relativne rodnosti in smrtnosti medvedov ter rekonstrukcijo dinamike številčnosti medveda do leta 2024. V okviru projekta se je opredelila tudi prostorska razširjenost medveda v Sloveniji, posebej samic.

Rezultati

Najmanjša letna (jesenska) številčnost za leto 2023 znaša 737 oziroma 695–797 medvedov. Ocena pomeni število osebkov ob koncu leta 2023, po celotni smrtnosti, ki se je v populaciji zgodila v letu 2023, in pred poleganjem nove generacije mladičev pozimi 2023/2024.

Primerjava rezultatov s prejšnjima dvema tovrstnima študijama v letih 2007 in 2015 pokaže, da je populacija medveda v Sloveniji v omenjenem obdobju približno linearno naraščala. Spolna struktura ostaja na osrednjem območju prisotnosti medveda v veliki meri stabilna, 40 % samcev in 60 % samic.

Prostorsko širjenje medveda na nova območja je zelo počasno, sploh v primerjavi z nekaterimi drugimi vrstami, npr. volkom. Od 45 osebkov zaznanih na severozahodni strani primorske avtoceste je bilo le 9 osebkov zaznanih na obeh straneh avtoceste, kar nakazuje, da avtocesta Ljubljana Koper predstavlja oviro pri prehajanju rjavih medvedov med Dinaridi in Alpami. Z izjemo omenjene ovire, je sicer življenjski prostor rjavega medveda v Sloveniji dobro povezan, neovirano je tudi prehajanje medvedov čez državno mejo s Hrvaško.

V poročilu so prikazani tudi rezultati rekonstrukcije številčnosti medveda do leta 2025, ki so pomembni za upravljanje populacije. Izračuni so pokazali, da je bilo spomladi 2025 v Sloveniji 954 medvedov (880–1050pri čemer gre tukaj za največjo letno številčnost (po poleganju mladičev in pred smrtnostjo, ki se bo zgodila tekom leta). S primerjavo rezultatov metod se je pokazalo, da so uporabljeni pristopi matematičnega modeliranja za vsakoletno ocenjevanje številnosti medveda na osnovi podatkov odvzema in drugih podatkov izredno točni. Ocena za leto 2023, tj. 8 let po kalibraciji modelov, se je od ocene genetskega cenzusa razlikovala le za 2,7 %; povprečna razlika v 8 letnem obdobju pa je znašala manj kot 1 % (oz. 8 živali).

Zaključek

V Sloveniji je vzpostavljen sistem monitoringa medveda, ki temelji na ponovitvah genetskih ocen številčnosti na vsakih 8 let in vsakoletnem ocenjevanju številčnosti na osnovi podatkov smrtnosti medveda in monitoringa na števnih mestih, kar omogoča upravljanje populacije medveda.

Od zadnjega genetskega monitoringa populacije leta 2015 je bila zabeležena postopna prostorska širitev samic proti severovzhodu (Zasavje) in severozahodu (Banjška planota), kar je ugodno z vidika zagotavljanja koridorja za prehajanje medveda med Dinaridi in Alpami. Kljub temu, da je življenjski prostor medveda dobro ohranjen, je v prihodnje treba več pozornosti posvetiti povezljivosti habitata, predvsem varovanju koridorjev, ki povezujejo posamezne habitatne krpe. Najpomembnejša ovira za prehajanje medvedov v Slovenskem prostoru ostaja avtocesta Ljubljana–Koper, kar bi v znatni meri omilili z gradnjo vsaj enega ekodukta, primernega za prehajanje večjih prostoživečih živali.

Številčnost medveda je v zadnjih desetletjih večinoma naraščala, od leta 2022 pa ta upada, kar je posledica načrtnega postopnega zniževanja populacije na ciljno spomladansko številčnost okoli 800 osebkov (pri takšni številčnosti so v preteklosti konflikti pričeli nelinearno naraščati) z namenom zagotavljanja pogojev za soobstoj medveda in ljudi v istem prostoru.

Velika večina smrtnosti medveda v Sloveniji je tako posledica načrtovanega odstrela. Povoz na prometnicah na dinamiko medveda ne vpliva ključno, poginov medvedov zaradi kužnih bolezni ni, obseg nezakonitih usmrtitev pa je izjemno majhen. Slednje je posledica dobrega upravljanja tako populacije medveda kot konfliktov, ki jih medvedi povzročajo. Pomembno je zagotavljati zaščito premoženja, nameščanje medvedovarnih smetnjakov in kompostnikov ter druge oblike preventivnega preprečevanja konfliktov. Ključen je tudi poseg v populacijo medveda z odstrelom z namenom preprečitve nastanka resne škode in zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi. Na podlagi vseh podatkov je bilo v poročilu varstveno stanje medveda opredeljeno kot ugodno.