Mladi v kriznih situacijah – kako ravnati?
»Današnje izobraževanje izhaja iz zavedanja, da se stiske mladih poglabljajo in postajajo vse bolj kompleksne. Soočenje z duševnimi težavami, nasiljem, zlorabo substanc, spletnimi tveganji in procesi radikalizacije zahtevajo premišljen, strokoven in predvsem povezovalen pristop. Mladinski delavci so tisti, ki se morajo s takšnimi stiskami soočiti, jih prepoznati. Od tu naprej pa je potrebno sodelovanje strokovnjakov. Nobena institucija in noben posameznik teh izzivov ne more reševati sam – zato je sodelovanje med mladinskimi organizacijami, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi institucijami nujno,« je v uvodu povedala direktorica Urada Republike Slovenije za mladino mag. Tina Kosi.
Robert Zlobko, višji kriminalistični inšpektor specialist iz Generalne policijske uprave je predstavil vpliv spleta na radikalizacijo mladih. Razumevanje vpliva družbenih medijev na mlade, na pasti in pojavi ekstremističnih skupin je danes pomembno za vse, ki se ukvarjate z mladimi, je poudaril Zlobko. Pomembno je, da se izpostavljenost mladih oz. negativne vplive tovrstnih skupin na mlade v družbenih omrežjih prepozna in pravočasno ukrepa, saj so lahko posledice tudi zelo negativne, še posebej za ranljive mlade posameznike. Zlobko je še dodal, da nam je pri tem v največjo pomoč izobraževanje o digitalni pismenosti.
Dr. Nadja Hriberšek, zdravnica, psihiatrinja za otroke in mladostnike iz Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, enota za adolescentno psihiatrijo, je z udeleženci podelila svoja znanja in izkušnje glede psihiatrične pomoči mladim v najrazličnejših vrstah stisk. »Danes imajo mladi več negotovosti kot nekoč, manj zaupanja v družbo, več je tesnob in pomanjkanja pristnih odnosov, k čemur veliko prispevajo tudi digitalna omrežja,« je poudarila Hriberšek v svojem nastopu. Izpostavila je pomen vloge mladinskih delavcev pri prepoznavanju stisk, prvem odzivu in preprečevanju hujših zapletov. Dodala je tudi, da je kriza sestavni del življenja tako mladostnikov kot tudi odraslih.
Til Brežnik, vodja projekta urgentne medicine Društvo študentov medicine Slovenije je udeležencem predstavil osnove nudenja prve pomoči s praktičnimi primeri. Osredotočil se je predvsem na najpogostejše oblike prekomernega opoja pri mladih z alkoholom in drugimi substancami, znaki le-teh in načini ukrepanja.
Na dogodku so sodelovali tudi predstavniki mladinskih centrov in javnih zavodov z izmenjavo izkušenj pri soočanju z zahtevnimi situacijami. Janko Urbanc, direktor Mladinskega centra Velenje, Rok Tomšič, vodja mladinskih programov v Javnem zavodu Sotočje Medvode in Urška Breznik, direktorica Pekarne Magdalenske mreže Maribor so vsak iz svojih izkušenj predstavili soočanja s kriznimi situacijami in podali primere njihovega reševanja v praksi, v Velenju celo s skrajnim ukrepom zapiranja mladinskih prostorov. V Velenju in Medvodah so se pri spopadanju s težavami zaradi nasilne mladine povezali z drugimi pristojnimi službami in ustanovami, tudi s Policijo in občino, medtem ko v Pekarni Magdalenske mreže ostajajo zvesti delovanju po principu svoje avtonomnosti in rešujejo težave sami.
Pridružila se nam je tudi Marjetka Čermelj iz Cone – Skupnostni programi za mlade, CSD Ljubljana, ki imajo prav tako vsakodnevne izzive pri delu z mladimi. Pristopi in metode dela z mladimi so nekoliko drugačni kot v mladinskem sektorju, predvsem ker težave rešujejo tudi preko sodelovanj s starši mladostnikov v stiskah.
V popoldanskem času je dr. Eva Bertok, znanstvena sodelavka Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Ljubljana, govorila o mladoletniškem prestopništvu. Izpostavila je predvsem trenutno stanje na tem področju, zakonodajne postopke, ključne posebnosti v današnjem času in nekaj statističnih podatkov.
Dogodek je zaključil socialni pedagog Damjan Habe, ki že več kot trideset let dela z mladimi. Govoril je o tem, kako ravnati z nasilnim vedenjem mladih v neformalnem in formalnem izobraževanju. Habe je opisal svoje osebne izkušnje iz prakse, delil z udeleženci nekaj konkretnih primerov izrednih situacij in specifičnih pristopov k reševanju. Opozoril je, da mladi v stiskah pogosto potrebujejo zgolj občutek varnosti in priznanje, ki ju doma niso deležni, ter dodal, da ima šolski sistem vzpostavljen odličen sistem reševanja tovrstnih situacij, vendar se ga žal premalo poslužujemo.