Evropska sredstva za okrevanje in odpornost – Skupaj do cilja: Odpornejši in biotsko pestri gozdovi
Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije, 58 odstotkov slovenskega ozemlja poraščajo gozdovi, v katerih lahko najdemo 71 različnih samoniklih drevesnih vrst. Navzočnost številnih zavarovanih in ogroženih vrst v gozdovih kaže na ohranjenost in pestrost gozdnih rastišč, kar govori o izjemnem ekološkem pomenu gozdov za ohranjanje biotske pestrosti. Slednja je ključna za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb, ki vse pogosteje pestijo prebivalstvo na ogroženih območjih, hkrati pa povzročajo znatno gospodarsko škodo.
V okviru Načrta za okrevanje in odpornost smo v Sloveniji zato izvedli reformni in naložbeni ukrep, ki prispevata k odpornejšim gozdovom in ohranjanju njihove biotske pestrosti.
Obnova in blaženje posledic podnebnih sprememb ter podnebno pogojenih nesreč za odporne biotsko pestre gozdove - reforma
Namen reforme je prispevati k doseganju dobrega stanja gozdnih habitatov in vrst, povečati biotsko raznovrstnost ter okrepiti ekološke funkcije gozdov.
Glavni cilji reforme:
- Zmanjšati tveganja za širjenje škodljivcev pri obnovi gozdov;
- Strokovni nadzor in preglednost pri uporabi gozdnega reprodukcijskega materiala (semenski material, deli rastlin in sadilni material);
- Ohranjanje zdravih in odpornih gozdov, ki lahko bolje prenesejo vplive podnebnih sprememb.
V zasledovanju teh ciljev je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) spremenilo Pravilnik o pogojih za vpis v register dobaviteljev in drugih obveznostih dobaviteljev ter zahtevah za trženje gozdnega reprodukcijskega materiala (PISRS). Sprememba pravilnika, ki je v veljavo stopila 26. avgust 2023, opredeljuje pogoje za vpis v register dobaviteljev in druge obveznosti dobaviteljev, ki zagotavljajo kakovost gozdnega reprodukcijskega materiala.
S ciljem lažjega sledenja izvoru in zagotavljanja strokovnega nadzora je ministrstvo posodobilo tudi Pravilnik o glavnih spričevalih o istovetnosti gozdnega reprodukcijskega materiala (PISRS), ki je začel veljati 24. decembra 2022.
Spremembe omenjenih pravilnikov predstavljajo mejnik, ki je bil eden od pogojev, da je Evropska komisija (EK) Sloveniji decembra 2023 v celoti izplačala drugi zahtevek za plačilo razpoložljivih sredstev.
Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov – naložba
V okviru naložbe je MKGP z evropskimi sredstvi za okrevanje in odpornost podprl izgradnjo Centra za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov v okviru Gozdarskega inštituta Slovenije v Ljubljani. Cilj je bil dosežen z zaključkom gradnje centra decembra 2025. Uporabno dovoljenje je bilo pridobljeno 18. februarja 2026 in je postalo pravnomočno 19. februarja 2026.
Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov bo s svojim delovanjem povečal dolgoročno kakovost in odpornost slovenskih gozdov, zlasti pred požari, škodljivimi organizmi in drugimi grožnjami, ki se povečujejo zaradi podnebnih sprememb.
Za izvedbo naložbe, ki podpira sonaravno gospodarjenje z gozdovi ter vrstno in genetsko pestrost slovenskih gozdov, je Evropska unija prispevala 5,1 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.
Dosežen cilj naložbe »Zgrajen Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov« bo Slovenija uveljavljala v okviru šestega zahtevka za plačilo, ki ga bo EK posredovala predvidoma spomladi 2026.
