S Startup strategijo do močnejšega startup ekosistema

Slovenija s strategijo zastavlja novo vizijo slovenskega startup ekosistema: Z različnimi ukrepi za podporo startup podjetij uresničimo jasne in merljive cilje ter do leta 2030 postanemo eden od najboljših startup ekosistemov v Evropi. 

Minister Matjaž Han je ob tem povedal: »V hitro spreminjajočem se svetu moramo biti pripravljeni hitro spreminjati tudi mi. Naše gospodarstvo je odlično, to večkrat povem. A najboljše nove ideje najpogosteje pridejo od mladih, neuveljavljenih posameznikov ali skupin. Taki so bili začetki interneta, družbenih omrežij in še bi lahko naštevali. Zato je pomembno, da tem idejam omogočimo, da se realizirajo in jih podpremo pri njihovih začetkih. Prepričan sem, da bomo z ukrepi iz nove strategije pri tem še bolj uspešni, kar se bo odrazilo tudi na večji konkurenčnosti celotnega slovenskega gospodarstva.«

Predlog nove strategije je nastal v sodelovanju s startup skupnostjo, 'od spodaj navzgor'. Skupaj z iniciativo Startup Slovenija je ministrstvo pripravilo predlog gradiva, in ga uskladilo s širokim naborom deležnikov in resorjev, da bo strategijo možno izvajati v celoti. Tako pripravljen dokument je danes potrdila tudi vlada.

Ozadje

Slovenija je vstopila v obdobje največjih sprememb svetovnega gospodarstva v človeški zgodovini: učinki podnebnih, tehnoloških, okoljskih, geopolitičnih, socialnih in kulturnih sprememb, kompleksne krize in nesreče.

Slovenska ekonomija mora zato pospešiti proces specializacije v smeri obvladovanja bolj donosnih in kompleksnih operacij, s tem pa tudi premik v verigah vrednosti, vključno s sedeži korporacij, nastajanjem razvojnih, inovacijskih in oblikovalskih centrov.

Poglavitna ambicija strategije je nadgradnja karakterja slovenskega gospodarstva iz kompetentnega in zanesljivega dobavitelja v inovativnega in trajnostnega razvojnika. 

Ključni izzivi in pobude za njihovo reševanje

Strategija opredeljuje ključne izzive s katerimi se sooča slovenska startup skupnost, kot so pomanjkanje podatkov o startup ekosistemu, kar ima za posledico slabo (finančno in nefinančno) podporo, določene administrativne ovire, pomanjkanje tveganega kapitala in podobno. Izpostavljena je bila tudi nestimulativna ureditev nagrajevanja zaposlenih v startup podjetjih in splošna družbena percepcija podjetniškega neuspeha.

V Slovenski startup strategiji je za reševanje teh izzivov predlaganih 5 strateških pobud:

1. Krepitev podpornega okolja za startup in scaleup podjetja:
   • prenovljena in mednarodno primerljiva definicija startup podjetij,
   • stabilnost pri zagotavljanju storitev podpornega podjetniškega okolja,
   • vzpostavitev startup baze s sistematičnim zbiranjem in obdelavo podatkov o razvoju startup sistema,
   • enotna promocija slovenskega startup ekosistema doma in v svetu,
   • odpravljanje sivih lis v pokritosti, še posebej tehnoloških parkov, hkrati pa povečevanje dostopnosti in odprtosti uporabe javne raziskovalne in tehnološke opreme.
2. Razvoj trga tveganega kapitala z javnimi spodbudami za okrepitev zasebnih vlaganj in vlaganj pokojninskih družb v tvegani kapital:
   • nastajanje in krepitev javno zasebnih skladov tveganega kapitala za sofinanciranje vlaganj zasebnih investitorjev,
   • spremljanje in analiza v 2025 uvedenih davčnih ugodnosti ter preučitev možnosti nadgradnje davčnih ukrepov.
3. Nagrajevanje zaposlenih:
   • spremljanje izvajanja že uvedenih zakonskih rešitev (Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, Zakon o lastniški zadrugi delavcev),
   • spremljanje in analiziranje ukrepov na področju opcijskega nagrajevanja in po potrebi nadgradnja obstoječih rešitev.
4. Privabljanje globalnih visokotehnoloških talentov:
   • ažuriranje seznama poklicev na področju visokokvalificiranih kadrov, ki jih na trgu dela dejansko trajno primanjkuje,
   • vzpostavitev specializirane »štabne enote« za obravnavo tujcev za dovoljenja za prebivanje in delo z možnostjo tolmačenja v tujem jeziku,
   • možnost za združevanje družine po vzoru modre karte, in sicer za vse zaposlene v startup podjetjih,
   • digitaliziran proces zaposlovanja tujcev in odvzem biometričnih podatkov z razširjeno uporabo pogodbenih storitev po svetu,
   • promocijska gradiva z jasnimi napotki za tujce, ki bi se želeli zaposliti v slovenskih startupih.
5. Vitka družba:
   • nova pravno organizacijska oblika, prilagojena za startup podjetja, ki bo zagotavljala polno digitalnost ustanovitve, statusnih sprememb in poslovanja, združevala pa odprtost delniške družbe z enostavnim vstopom in izstopom delničarjev, na drugi strani pa ohranjala enostavnost družbe z omejeno odgovornostjo,
   • pravna ureditev bo takšna, da bo v njej ob ustreznem zagotavljanju varnosti pravnega prometa in javnega interesa poskrbljeno za pravno varnost vlagateljev in upnikov.

Poleg strateških pobud strategija vključuje tudi druge ukrepe za izboljšanje ekosistema.

Z izvedbo predlaganih pobud verjamemo, da bomo do leta 2030 dosegli navedene cilje:

• podvojitev števila startupov na milijon prebivalcev,
• desetkratno povečanje investicij na prebivalca,
• najmanj 25-odstotna povprečna letna rast sektorja (z vidika zaposlenih, prihodkov in plačanih davkov),
• dolgoročno ohranjanje poslovnih in inovacijskih funkcij podjetij v Sloveniji.

Izvajanje strategije

Za učinkovito izvajanje Slovenske startup strategije bo Vlada Republike Slovenije po sprejetju strategije ustanovila Usmerjevalni odbor za uresničevanje Slovenske startup strategije, ki bo delovala kot vladna medresorska delovna skupina, pri kateri bodo kot zunanji strokovnjaki sodelovali tudi predstavniki slovenskega startup ekosistema. Pripravljen bo akcijski načrt, kjer bomo opredelili, kdo bo izvedel konkretne aktivnosti, določili roke in finančna sredstva.

Želimo si, da bi hitrorastoča inovativna podjetja nastajala, rasla in tudi ostala v Sloveniji. Le z dobrim delovanjem slovenskega startup ekosistema bomo v prihodnjih letih lahko razvijali prebojne inovativne produkte in rešitve, ki bodo rezultat slovenskega znanja, inovacij in dizajna, namenjene globalnim trgom.