Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Predstavitev prvega Prostovoljnega poročila Republike Slovenije o izvajanju MHP

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani organiziralo dogodek Predstavitev prvega Prostovoljnega poročila Republike Slovenije o izvajanju mednarodnega humanitarnega prava in seznanjanju z njim.
okrogla miza, ljudje v dvorani

Predstavitev prvega Prostovoljnega poročila Republike Slovenije o izvajanju mednarodnega humanitarnega prava in seznanjanju z njim | Avtor: MZEZ

1 / 2

Dogodek je predstavljal priložnost za razmislek o tem, kako kot država uresničujemo načela mednarodnega humanitarnega prava v praksi – skozi zakonodajo, izobraževanje, mednarodno sodelovanje ter delovanje na področju človekovih pravic, varnosti in razvojne ter vodne diplomacije. Hkrati pa je odprl tudi prostor za odprt dialog o prihodnjih izzivih in odgovornostih države na tem pomembnem pravnem področju.

Neva Grašič, državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, je v uvodnem nagovoru poudarila, da lahko le dosledno spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava zmanjšuje trpljenje, ohranja človečnost in dostojanstvo oseb, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi. Slovenija je zato trdno zavezana njegovemu varovanju, spoštovanju, uresničevanju in promociji. Izpostavila je, da je Slovenija med 16 državami, ki so izdale tovrstno poročilo, pri čemer njegova prostovoljna narava še dodatno potrjujejo močno zavezanost države temu pravu in njegovim načelom.

Nekdanji predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je poudaril, da je spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava v današnjih dolgotrajnih oboroženih spopadih ne le pravna, temveč tudi moralna obveznost. Opozoril je na sistematične napade na civilno prebivalstvo, civilne objekte, genocidne prakse, stradanje otrok in spolno nasilje. Izpostavil je tudi pomen vztrajnosti in doslednosti Slovenije v prizadevanjih za spoštovanje humanitarnih načel tudi v prihodnje.

Udeležence je prek videa nagovorila tudi dr. Cordula Droege, glavna pravna svetovalka in vodja pravnega oddelka Mednarodnega odbora Rdečega križa. Slovenijo je predstavila kot primer dobre prakse pri spoštovanju, uresničevanju, izvajanju in promociji mednarodnega humanitarnega prava na nacionalni in mednarodni ravni. Posebej je izpostavila okrepljene aktivnosti Slovenije v času  njenega nestalnega članstva v Varnostnem svetu ZN ter pohvalila Slovenijo, ki je bila med prvimi državami, ki so podprle pobudo Mednarodnega odbora Rdečega križa o spodbujanju politične zavezanosti mednarodnemu humanitarnemu pravu.

Generalni direktor Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, dr. Marko Rakovec je poudaril pomen prostovoljnega poročila, ki združuje normativni pregled, dobre prakse in mednarodno delovanje Slovenije pri uveljavljanju mednarodnega humanitarnega prava.  Izpostavil je, da diplomatske in druge aktivnosti za zaščito najranljivejših skupin prebivalstva v današnjih urbaniziranih in dolgotrajnih oboroženih spopadih, zlasti civilistov, med njimi še posebej žensk in otrok. Poročilo izkazuje tudi odločno zavezanost Slovenije boju proti nekaznovanosti in vladavini prava, kar je okrepila leta 2023 z organizacijo diplomatske konference, na kateri je bila sprejeta Ljubljansko–haaška konvencija o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev.

Mag. Vanja Svetec Leaney, generalna sekretarka na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije, je poudarila pomen izobraževanja in usposabljanja za pripadnike Slovenske vojske kot enega najpomembnejših elementov poročila. Predstavila je tudi operativne ukrepe za spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, med drugim tudi delovanje delovne skupine za mednarodno humanitarno pravo na Ministrstvu za obrambo. 

Govorci na dogodku so se strinjali, da poročilo prispeva h krepitvi mednarodnega sodelovanja, uresničevanju resolucij in zavez, sprejetih na 34. mednarodni konferenci Mednarodnega odbora Rdečega križa in polmeseca ter zapolnjevanju pravnih vrzeli in nadgradnji obstoječih nacionalnih ukrepov. Poročilo predstavlja tudi spodbudo drugim državam, ki podobnega dokumenta še niso pripravile. Predstavniki izobraževalnih ustanov pa so poudarili tudi njegovo pomembnost kot učnega pripomočka.

Dogodka se je udeležilo več kot štirideset udeležencev, med katerimi so bili predstavniki Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Rdečega križa Slovenije, predstavniki akademske sfere in drugih izobraževalnih ustanov, predstavniki pravosodja, študentje in številni drugi gosti.