Od tega tedna možna elektronska prijava škode, ki jo povzroča divjad
Spletno mesto | Avtor: Zavod za gozdove Slovenije.
Novela Zakona o divjadi in lovstvu v 56. členu določa, da lahko oškodovanec škodo na lovnih površinah prijavi tudi elektronsko. Prav tako lahko oškodovanec v obliki spletne prijave obvesti lovskega inšpektorja ali MKGP, če upravljavec škode ne obravnava v zakonsko določenem roku. Če se oškodovanec in upravljavec v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, lahko oškodovanec pošlje spletno prijavo škode komisiji za določanje višine škod na kmetijskih in gozdnih kulturah.
MKGP in ZGS bosta z namenom čim širše seznanitve oškodovancev z elektronskim načinom prijave organizirala tudi praktična usposabljanja za uporabnike spletne prijave škode. Škodo od divjadi bo sicer še vedno mogoče prijavljati tudi pisno po klasični pošti, kot je to veljalo do sedaj.
Prijava poteka tako, da oškodovanec najprej določi lokacijo škode z izbiro parcel(-e) na zemljevidu ali z vnosom naslova oziroma parcelne številke. Sistem samodejno določi katastrsko občino in pristojno lovišče, nato pa lahko oškodovanec vnese podatke o času nastanka škode, domnevnem povzročitelju in obsegu škode. Opcijsko bo možno priložiti tudi fotografije škodnega objekta. Na koncu oškodovanec označi, ali uveljavlja odškodnino ali želi upravljavca zgolj seznaniti z nastalo škodo.
Po izpolnitvi vseh polj v spletni prijavi sistem prijavitelja obvesti o uspešni vložitvi vloge in ustvari dokument »Prijava škode«, ki se samodejno posreduje do odgovornega upravljavca. Prijavo v vednost prejme tudi prijavitelj. Z dnem oddaje prijave začne teči zakonsko določen rok, na podlagi katerega je upravljavec škodni primer dolžan obravnavati.
Z vidika upravljanja prostoživeče živali ločimo na vrste, ki so divjad in jih je, v skladu s predpisi, dovoljeno loviti, in zavarovane živalske vrste. Pri divjadi razlikujemo lovne površine, kjer je lov dovoljen, in nelovne površine, kjer lov ni dovoljen, razen ob izpolnjevanju zakonskih pogojev z dovoljenjem ministra ali odredbo lovskega inšpektorja. Ta delitev je pomembna tudi pri določanju odgovornosti za povračilo škode.
Škode od divjadi (razen šakala) na kmetijskih in gozdnih kulturah (lovni površini)
Za povračilo nastale škode je odgovoren upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom (upravljavec).
Če se upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom v roku osmih dni od pisne prijave škode ne odzove ali ne opravi ogleda, lahko oškodovanec o tem seznani MKGP oziroma lovskega inšpektorja.
Če se oškodovanec in upravljavec po opravljenem ogledu ne sporazumeta glede višine odškodnine ali obsega škode, lahko oškodovanec poda prijavo škode komisiji za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah, ki jo imenuje MKGP in ima sedež na krajevno pristojni območni enoti ZGS.
Škode od divjadi na nelovnih površinah in škoda od šakala
Škodo lahko povzroči divjad tudi na površinah, kjer lov ni dovoljen oziroma je gibanje divjadi omejeno. Nelovne površine so predvsem naselja in zaselki, javne ceste in ograjene površine. Ogled in oceno škode opravi pooblaščena oseba krajevno pristojne območne enote ZGS. Za povračilo nastale škode je v imenu države odgovoren MKGP.
