Razstava "Ideje, ki spreminjajo podeželje" na ogled na Kongresnem trgu

V zadnjem desetletju je program s podporo sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter nacionalnega sofinanciranja postal eno najmočnejših orodij za razvoj slovenskega podeželja – za krepitev kmetijstva, varovanje narave in podporo ljudem, ki vsak dan dokazujejo, da vztrajnost, vizija in inovacije zmorejo premikati meje. Rezultati so izjemni: do konca leta 2025 je bilo uresničenih več kot 20.000 projektov, ki so skupaj prejeli skoraj 1,5 milijarde evrov podpore. V izobraževanja se je vključilo 140.000 ljudi, ustvarjenih je bilo 160 novih delovnih mest, več kot 1.800 mladih je prevzelo kmetije, 10.000 hektarjev kmetijskih zemljišč je pridobilo ukrepe za varstvo narave in vode, Slovenija pa danes šteje že 3.800 ekoloških kmetij. To niso zgolj številke, temveč življenjske zgodbe, ki kažejo, da evropska sredstva postanejo resnično dragocena šele takrat, ko jih v svoje projekte vtkejo ljudje – z znanjem, srcem in jasnim pogledom v prihodnost.

Razstava obiskovalca popelje skozi mozaik izjemnih primerov dobrih praks. Na Kmetiji Černelič so s prehodom v biodinamiko oživili tla in pokazali, da lahko tradicionalne metode v sodobni izvedbi ustvarijo hrano izrazite kakovosti. Gorenjska košarica je povezala pridelovalce, šole in potrošnike ter dokazala, da je lokalna hrana eden najmočnejših stebrov zdrave skupnosti. Mlada kmetica Damjana Ostanek Heric na Kmetiji Ostanek je s podporo za mlade kmete ustvarila svojo zgodbo rasti, ki združuje novo znanje, spoštovanje tradicije in trajnostno pridelavo. Jaka Aškerc je oživil sadjarsko tradicijo svoje družine s sodobnimi tehnološkimi pristopi, Kmetija Grobelnik pa je s posodobitvami zmanjšala emisije in pokazala, da je tehnološki napredek neposredno povezan z boljšim upravljanjem narave.

Na razstavi je mogoče spoznati tudi vizionarske projekte občin, podjetij in raziskovalcev. Občina Gorišnica je z namakalnim sistemom zagotovila zanesljivost pridelave v času podnebnih sprememb, Mlekarna Planika je s posodobitvijo CIP-sistema zmanjšala porabo vode in povečala učinkovitost proizvodnje, Zeliščni vrt Majnika je iz zapuščene zemlje ustvaril biodinamično zgodbo o uspehu, raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo pa so s projekti za opraševalce dokazali, da je narava najmočnejša zaveznica kmetijstva. Projekt Vivek je kmetom ponudil orodja za bolj sonaravno kmetovanje, Kmetija Čilčevi je ustvarila izobraževalni svet za mlade, kolesarska pot Brda–Kras–Vipavska dolina pa ponuja nov pogled na doživljanje pokrajine. Od pridelave spiruline do obnov naravne in kulturne dediščine, od oživljanja reje drobnice do povezovanja pridelovalcev v projektu Eko gajbico, prosim! razstava razkriva izjemno širino slovenske ustvarjalnosti. Muzej Lesarius dokazuje, da se bogata lesarska dediščina lahko prepleta z VR-izkušnjami, projekt avtohtonih pasem ohranja drobce kulturne krajine, Zavod za gozdove pa s celovito obnovo gozdov skrbi za prihodnost slovenskega gozda. Pametni vinograd, ki ga razvija Agraria Koper, prinaša novo poglavje podatkovno podprtega kmetijstva, Posavski projekt EKO okusi Slovenije pa združuje pridelovalce in vrhunske chefe ter krepi prepoznavnost slovenske gastronomije.

Sporočilo razstave je jasno: slovensko podeželje je prostor idej, ki imajo moč spreminjati prihodnost. Vsaka zgodba, predstavljena na razstavi, odraža predanost posameznikov, povezovanje skupnosti in pogum tistih, ki verjamejo v razvoj ter spoštujejo naravo in tradicijo.  Program razvoja podeželja je pokazal, da se lahko z usmerjenimi naložbami, znanjem in evropskimi sredstvi oblikuje podeželje, ki je sodobno, odpornejše in polno priložnosti. Razstava »Ideje, ki spreminjajo podeželje« je poklon tem ljudem in njihovemu delu – ter povabilo vsem, da si upamo razmišljati drzneje, sodelovati tesneje in ustvarjati podeželje, ki povezuje.

Razstava je nastala v sodelovanju s Turizmom Ljubljana.