Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Kako varni so globalni navigacijski satelitski sistemi (GNSS)

V sredo, 25. februarja 2026, je bila na Geodetski upravi predstavitev rezultatov projekta ciljnega raziskovalnega programa (CRP) Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije z naslovom »Ocena tveganja motenj signalov GNSS v slovenskem državnem omrežju stalnih postaj SIGNAL (Care4SIGNAL)«.

Dogodek je bil hibriden; v živo ga je spremljalo 25 udeležencev, na daljavo pa več kot 30.

GNSS ali globalni navigacijski satelitski sistemi (angleško Global Navigation Satellite Systems) so sistemi za določevanje položaja na podlagi opazovanih razdalj do satelitov. GNSS sistem sestavljajo 3 segmenti:

  1. vesoljski segment je konstelacija satelitov, ki oddajajo signal uporabnikom;
  2. kontrolni segment sestavljajo kontrolne postaje na Zemlji, ki spremljajo delovanje satelitov, izračunavajo parametre satelitovih tirnic za izračun položajev satelitov v poljubnem trenutku, in drugo;
  3. uporabniški segment smo uporabniki, ki na podlagi opazovanj signala določamo položaj.

Predstavitev je izvedla vodja projekta izr. prof. dr. Polona Pavlovčič Prešeren s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Partnerji pri projektu so bili še Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za pomorstvo in promet ter Geodetski inštitut Slovenije.

Čeprav je iz samega naslova projekta morda videti, da gre za ožjo geodetsko problematiko, je v resnici zadeva pomembna za zelo širok spekter dejavnosti. Tematika je pomembna je za vse, ki pri navigaciji oziroma določanju položaja uporabljajo satelitsko tehnologijo. Tako so se predstavitve poleg geodetov udeležili tudi predstavniki drugih resorjev, na primer Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske ter Policije.

Motnje GNSS-signalov so lahko naravne in umetne. Slednje so lahko nenamerne in namerne. Namerne motnje pa delimo na takšne, ki onemogočijo delovanje GNSS-naprav (jamming), ter takšne, ki GNSS-naprave zavajajo (spoofing). Problematika je postala še posebej pereča po izbruhu vojne v Ukrajini.

Cilj projekta je bil preveriti vplive umetnih motenj na GNSS-naprave, in sicer tako na geodetske kot negeodetske/nizkocenovne. Testiranja so se izvajala v laboratoriju, s pomočjo simulatorja GNSS-signalov, kot tudi na terenu. Vzpostavljen je bil prototip sistema za zaznavanje motenj, ki temelji na nizkocenovnem sprejemniku in obdelavi opazovanj z umetno inteligenco.

V sejni sobi za mizo sedijo osebe, moški in ženske, ki zbrano poslušajo predstavitev. Omizje je sklenjeno v pravokotni obliki, na stenah vidijo slike.

Predstavitev rezultatov CRP projekta Ocena tveganja motenj signalov GNSS v slovenskem državnem omrežju stalnih postaj SIGNAL (Care4SIGNAL) v sejni sobi Geodetske uprave RS na sedežu uprave | Avtor: Geodetska uprava