Ugasnila je življenjska luč konservatorke in restavratorke Tatjane Ramadanović

Tatjana Ramadanović (1938-2026)

11. februarja 2026, se je od nas poslovila sodelavka Centra za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije Tatjana Ramadanović (rojena Križaj), ki se je, ko je bila že v pokoju, preimenovala v Iso Ten.

Svojo poklicno pot je začela kot tehnična risarka pri Slovenija projektu, 1. marca 1981 pa se je pridružila Arhivu Republike Slovenije, kjer je ostala vse do upokojitve leta 1991 (31. oktobra 1991). Kot konservatorka-restavratorka se je posvetila zahtevnemu delu s papirjem in pergamentom.

Poseben odnos je imela do likovnih del. Ljubezen do umetnosti je podedovala po dedku Saši Šantlju, ki ga je rada in pogosto omenjala. Saša Šantelj je bil znan slovenski umetnik, slikar, violinist, skladatelj in pedagog. Družina Šantelj je bila zavedna slovenska meščanska družina, izobražena, umetniško vsestransko talentirana in je pustila pomemben pečat v slovenski kulturi. Zbirko umetniške družine Šantelj danes hranijo v Slovenskem etnografskem muzeju. Njen odnos do kulture in umetnosti je bil tako Tatjani globoko zakoreninjen v družinski tradiciji.

Delo konservatorke-restavratorke je imela rada, še rajši pa svobodo gibanja in ustvarjalnosti, kar je vedno in iskreno poudarjala svojim prijateljem in znancem. Svoj pokoj je z nasmehom imenovala obdobje »osvobojenosti«, ki ga je aktivno izpolnjevala s slikanjem, jadranjem in vrtnarjenjem. Kljub upokojitvi je ostala povezana z arhivom, kjer nas je redno obiskovala in nas razveseljevala s svojo prijaznostjo. 

Ohranili jo bomo v trajnem spominu.

Sodelavke Centra za konserviranje in restavriranje