Frangež: EU se nahaja pred pomembnimi odločitvami za finalizacijo Evropskega sklada za konkurenčnost

Ministri so opravili politično razpravo o Uredbi o ustanovitvi Evropskega sklada za konkurenčnost (angleško European Competitiveness Fund – ECF) s poudarkom na zagotavljanju odpornosti malih in srednjih podjetij (MSP) in krepitvi evropskih vrednostnih verig. S proračunom v višini 234 milijard evrov, skupaj s programom Obzorje Evropa (175 milijard evrov), sklad združuje 409 milijard evrov za pospešitev strateških tehnologij v Evropi. Predstavlja 21 odstotkov prihodnjega proračuna EU. Cilj ECF je združiti obstoječa sredstva za konkurenčnost v en močan instrument, ki bo podprl celotno naložbeno verigo – od raziskav do proizvodnje in uvajanja na trg. Upravičenci bodo MSP, zagonska podjetja, podjetja v razširitveni fazi, raziskovalne ustanove in širok nabor akterjev iz sektorjev, ki so strateški za konkurenčnost EU. Potreba po odpravi ovir, da se MSP omogoči rast in razvoj je bila večkrat izpostavljena tudi na neformalnem posvetu voditeljev držav, v prvi polovici februarja 2026 v Belgiji.

»Nič se ne zgodi samo od sebe. In le malo je tega, kar traja. Zato se zavedajte svoje moči in dejstva, da vsaka doba zahteva lastne odgovore. Moramo ji biti kos, če želimo storiti kaj dobrega,« je Frangež uvodoma citiral Willyja Brandta, s čimer je opozoril na to, da se EU nahaja pred pomembnimi odločitvami za finalizacijo Evropskega sklada za konkurenčnost (ECF), ki mora EU povrniti vlogo konkurenčne globalne sile. V tem trenutku je kot ključna izpostavil naslednja vprašanja: partnerstvo med državami članicami in Komisijo pri strateškem planiranju programov sklada, pan-evropski učinek ECF (za geografsko uravnoteženo razdelitev sredstev) in razmejitev in koordinacijo med ECF in Obzorje Evropa ter nacionalnimi aktivnostmi za bolj učinkovito uporabo ECF sredstev. Na koncu je še dodal, da mora sklad biti oblikovan tako, da se preprečijo koncentracije, njegov fokus pa mora biti na projektih, ki povezujejo vrhunske akterje po vsej EU in zagotavljajo učinek po vsej EU. Glede implementacije sklada se je strinjal, da mora biti ECF zasnovan tako, da lahko hitro ukrepamo in se prilagodimo spreminjajočim se okoliščinam.

Druga pomembna razprava je bila posvečena Letnemu poročilu o enotnem trgu in konkurenčnosti za leto 2026. Poročilo izpostavlja stagnacijo enotnega trga, kjer je na področju blaga zaznati celo upad v integraciji, medtem ko je pri storitvah zaznati le skromen napredek. Poročilo na podlagi analitskih ključnih kazalnikov uspešnosti nudi pregled stanja na trgu.; izpostavlja tudi nizko stopnjo digitalizacije čezmejno relevantnih postopkov in ogromen pritok paketnih pošiljk iz tretjih držav. Poročilo temelji na 29 ključnih kazalnikih uspešnosti, ki zajemajo področja, kot so povezovanje trgov in ovire, cene električne energije in naložbeni trendi, ter opredeljuje prednostna področja za ukrepanje. Ministri so se v razpravi osredotočili na glavne probleme in najbolj obetavne politične ukrepe ter izmenjali mnenja o tem, v katerih strateških sektorjih vidijo najpomembnejše odvisnosti in kako jih lahko države članice in EU najbolje obravnavajo. Ministri in njihovi namestniki so se strinjali, da se moramo z odločnimi ukrepi posvetiti nadaljnjim ukrepom za odstranjevanje ovir na trgu in krepitev industrijske baze. Poudarili so izvajanje Strategije za enotni trg in s tem osredotočeno naslavljanje najbolj perečih deset ovir na trgu (angleško Terrible Ten), preprečevanje nastajanja novih ovir, poenostavljanje zakonodaje, in spodbujanje harmonizacije in izogibanje oblikovanju nepotrebnih dodatnih ravni zakonodaje na nacionalni ravni, ki doprinesejo k fragmentaciji trga. Ministri so se zavzeli tudi za zmanjšanje cen energije, trgovinsko odprtost ter sklepanje mednarodnih partnerstev in prostotrgovinskih sporazumov. 

Državni sekretar Frangež je v zvezi s tem poudaril, da letno poročilo ni kritika samo Evropske komisije, ampak tudi držav članic EU. Poudaril je, da »dilema ni med poenostavitvijo ali deregulacijo, temveč potrebujemo "smartification", saj moramo pri oblikovanju pravil postati pametnejši in uporabiti nove tehnologije«. Izpostavil je pomen EU pravil v smislu odražanja skupnih vrednot (zaščita delavcev in okolja) ter vodilno vlogo EU na področju oblikovanja standardov. Poudaril je tudi, da bo »28. režim pomemben pilotni projekt za oblikovanje učinkovite in integrirane zakonodaje v EU«. 

Tokratni Svet za konkurenčnost je bil namenjen tudi razpravi o nadaljnjih korakih pri izvajanju akcijskih načrtov za evropsko jeklarsko, avtomobilsko in kemijsko industrijo v okviru Dogovora o čisti industriji. Sestavljajo jih ukrepi za krepitev konkurenčnosti, ki so usklajeni s predstavniki industrije. Danes se ti sektorji soočajo z ogromnimi izzivi. Kemijska industrija je pod pritiskom visokih cen energije, zastarele infrastrukture in izgube konkurenčnosti, tudi zaradi nelojalne svetovne konkurence. Jeklarski in kovinski sektor se soočata z izzivom presežnih globalnih zmogljivosti, ki izkrivljajo trg in vplivajo na visoke cene energije. Na področju mobilnosti z ničelnimi emisijami, povezane in avtonomne mobilnosti, mora EU ponovno postati konkurenčna na področju ključnih tehnologij, kot so baterije, umetna inteligenca in proizvodnja naslednje generacije. Glede na stanje je Evropska komisija napovedala pospešen zaključek priprave Akta o pospeševanju industrije za bolj učinkovito in hitro ukrepanje.

V razpravi je državni sekretar Frangež izpostavil nujno uskladitev ciljev, saj razogljičenje ne sme povzročiti deindustrializacije. Ključno težavo vidi v visokih cenah energije, ki je posledica pomanjkanja skupnega energetskega trga in razpoložljivih brezogljičnih tehnologije. Kar zadeva sistem trgovanja z emisijami (angleško Emission Trading Scheme - ETS) in čezmejnimi ogljičnimi prilagoditvami (angleško Carbon Border Adjustment Mechanism - CBAM) se je strinjal z državami članicami, ki podpirajo pot EU v smeri razogljičenja in čiste industrije, pri tem pa pozval k organizaciji skupnega zasedanja ministrov prisojnih za industrijo in ministrov pristojnih za okolje. Glede kemijske industrije je dejal, da »slovenska industrija poudarja, da glede na to, da nizkoogljične tehnologije še niso na voljo v velikem obsegu, bi morali zagotoviti, da bo prihodnja revizija direktive o ETS odražala realistične časovne okvire. Poudarjajo tudi, da bi bilo treba postopno opuščanje brezplačnih pravic uskladiti z dejansko razpoložljivostjo rešitev za razogljičenje. Preden se uvedejo večje spremembe, je treba skrbno oceniti interakcijo s CBAM«.

Ministri so sprejeli  Sklepe Sveta EU o Agendi za potrošnike do leta 2030. Sklepi predstavljajo politično usmeritev za modernizacijo politike za evropske potrošnike, ki bo upoštevala digitalni in trajnostni prehod ter razvoj na področju globalne trgovine. Potrošniki v EU se še vedno srečujejo s težavami pri učinkovitem uveljavljanju svojih pravic zaradi razdrobljenih pravnih sistemov, pomanjkanja usklajenih pravil in omejenega nadzora nad spletnimi trgovci – zlasti tistimi iz tretjih držav. Prav tako pomembni so odprava preostalih ovir na notranjem trgu ter jasni, natančni in izvršljivi ukrepi v digitalnem okolju.

Državni sekretar Frangež je v svoji intervenciji poudaril, da bi Evropska komisija morala imeti pooblastila za nadzor potrošniške zakonodaje, ko je to potrebno, in se navezal na napovedano revizijo Uredbe o sodelovanju organov, pristojnih za zakonodajo o varstvu potrošnikov. 

V okviru ministrskega kosila so ministri razpravljali o »Prevzemanju skupne odgovornosti za odpravo ovir na enotnem trgu«. Nadaljevali so z razpravo iz decembra 2025, na  podlagi  Strategije za enotni trg in v strategiji izpostavljenih najbolj perečih deset ovir na trgu, ki najbolj zavirajo delovanje notranjega trga in znižujejo konkurenčnost evropskega gospodarstva. Te ovire predstavljajo kombinacijo neustreznega izvajanja obstoječih pravil in pomanjkanja harmonizacije na ključnih področjih. Posebej problematično ostaja področje storitev (ki predstavljajo več kot 75 odstotkov bruto družbenega proizvoda EU). Ovire na področju storitev zavirajo gospodarsko rast in ogrožajo zeleni in digitalni prehod, saj so ključni sektorji, kot so gradbeništvo, poslovne storitve in trgovina na drobno, še vedno podvrženi pretirani nacionalni regulaciji in protekcionizmu.

V okviru številnih točk pod »razno« so se delegacije seznanile z informacijo Komisije o Strategiji EU za biogospodarstvo; z informacijo Danske in Nizozemske o potrebi po ambicioznem in integriranem aktu o biotehnologiji II (biotehnološke industrije); z informacijo Poljske o izidu srečanja Ministrskega zavezništva za energetsko intenzivne industrije (tokrat posvečeno predvsem kemični industriji); z informacijo Finske o ključni vlogi učinkovite konkurence za dobro delovanje, odpornost in konkurenčnost enotnega trga; z informacijo Belgije o ohranjanje industrijske konkurenčnosti EU s pragmatičnim in tehnološko nevtralnim pristopom k vodiku v okviru prenovljene direktive o energiji iz obnovljivih virov.

Ob robu Sveta za konkurenčnost se je državni sekretar Frangež udeležil tudi ministrskega srečanja Prijateljic industrije (angleško Friends of Industry), posvečeno razpravi o poenostavitvi EU zakonodaje in bodočemu aktu za pospeševanje industrije (angleško Industrial Accelerator Act) ter srečanja Ministrskega zavezništva za energetsko intenzivne industrije (angleško Ministerial Alliance for the Energy-Intensive Industries), s poudarkom na konkurenčnosti kemijske industrije.