Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko sprejela evropskega komisarja Glenna Micallefa

Osrednja tema srečanja je bila implementacija tako imenovanega Kulturnega kompasa – strateške usmeritve Evropske unije na področju kulture, ki vzpostavlja skupni okvir za razvoj kulturnih in kreativnih sektorjev v državah članicah. Sogovornika sta poudarila, da Kulturni kompas ne predstavlja zgolj programskega dokumenta, temveč ambiciozno vizijo dolgoročnega usklajevanja kulturnih politik, ki mora upoštevati raznolikost nacionalnih okolij, obenem pa zagotavljati primerljivost podatkov, merljivost učinkov in večjo medsebojno povezanost ukrepov.

Med najbolj perečimi izzivi za kulturne in kreativne sektorje sta ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in evropski komisar Glenn Micallef izpostavila posledice pospešenega razvoja umetne inteligence, vprašanje pravičnega plačila za umetnike in kulturne delavce ter širše urejanje njihovega socialnega in pravnega statusa. V povezavi s slednjim je ministrica predstavila prve rezultate šest mesecev po uveljavitvi pionirskega modela uvedbe minimalnih honorarjev za prekarne delavce v kulturi. Ukrep je del širšega reformnega sklopa, ki izhaja iz Nacionalnega programa za kulturo 2024–2031 ter iz sprememb Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (ZUJIK). Slovenske dobre prakse na tem področju predstavljajo tudi relevantno izhodišče za pripravo evropske Listine o statusu umetnika (angleško: Charter for the Status of the Artist), ki jo pripravlja Evropska komisija. Razprava je pokazala, da je prav izmenjava konkretnih nacionalnih rešitev ključna za oblikovanje učinkovitega evropskega normativnega okvira, ki bo presegal deklarativno raven in zagotavljal dejansko izboljšanje pogojev dela v kulturi.

Sogovornika sta posebno pozornost namenila tudi potrebi po sistematičnem kartiranju kulturnih politik držav članic ter vzpostavitvi zanesljivih primerjalnih podatkov. Dodatno sta v okviru prioritet Kulturnega kompasa posebej poudarila pomen povezav med kulturo in duševnim zdravjem. Ministrica je predstavila najnovejše slovenske ukrepe, ki kulturo umeščajo kot pomemben dejavnik preventive, socialne vključenosti in krepitve psihološke odpornosti prebivalstva.

Srečanje sta zaključila z razpravo o nujnosti stabilnega in predvidljivega financiranja kulturnih in kreativnih sektorjev. Sogovornika sta govorila tudi o aktualnih pogajanjih o programu AgoraEU na ravni Evropske unije, ki naj bi zagotovil dolgoročnejšo finančno perspektivo za podporo kulturnim projektom, mobilnosti ustvarjalcev ter čezmejnemu sodelovanju. Poudarila sta, da brez ustreznih finančnih mehanizmov tudi najambicioznejše strateške usmeritve ostajajo neuresničene.

Delovno srečanje je tako potrdilo visoko stopnjo usklajenosti med slovensko in evropsko vizijo razvoja kulture ter poudarilo pomen dejavne vloge Slovenije pri soustvarjanju prihodnjih evropskih kulturnih politik.