Dve desetletji slovenščine v Lizboni kot most med Slovenijo in Portugalsko

V okviru obiska se je srečala tudi z državnim sekretarjem za portugalske skupnosti na Ministrstvu za zunanje zadeve Portugalske Emídiom Souso, dekanom Fakultete za humanistiko Univerze v Lizboni prof. dr. Hermenegildom Fernandesom, predsednico Instituta Camões Florbelo Paraíba ter s predstavniki slovenske skupnosti na Portugalskem. Državno sekretarko je spremljala veleposlanica Republike Slovenije na Portugalskem Mojca Nemec van Gorp. 

Državna sekretarka Humar je po obisku poudarila: »Slovenska skupnost na Portugalskem je sicer majhna, ampak je lektorat slovenskega jezika izjemno pomembno stičišče in ne skrbi samo za promocijo slovenskega jezika in kulture v tej krasni državi, ampak tudi povezuje Slovenke in Slovence, ki živijo na Portugalskem.«

Državna sekretarka je lektoratu podelila priznanje urada v zahvalo za neprecenljiv prispevek h krepitvi, učenju in prepoznavanju slovenskega jezika, vrednot in kulture ter povezovanju slovenske skupnosti v Lizboni in na Portugalskem. Vročila ga je lektorici mag. Mateji Rozman.

Slovesni dogodek, ki sta ga pripravila lektorat in Veleposlaništvo Republike Slovenije na Portugalskem, so posvetili knjigi Joyceov učenec avtorja Draga Jančarja. Avtor dela, katerega prevod v portugalski jezik je izšel pred kratkim, se je dogodka tudi udeležil. Zbrane so poleg državne sekretarke Humar uvodoma nagovorili dekan Fernandes, veleposlanica Nemec van Gorp in direktor Centra za slavistiko Gueorgui Hristovsky. Sledila je okrogla miza, na kateri so sodelovali Drago Jančar, portugalski pisatelj José Manuel de Vasconcelos, lektorica in prevajalka dela Mateja Rozman ter sodelavec pri prevodu Américo Meire. Za glasbeno popestritev sta poskrbela slovenska violončelistka Nika Vremšak in portugalski pianist António Luís Silva.

V nadaljevanju se je državna sekretarka srečala tudi z državnim sekretarjem za portugalske skupnosti na Ministrstvu za zunanje zadeve Portugalske Emídiom Souso. Pogovor je bil namenjen portugalskim izseljenskim skupnostim ter politikam in praksam njihovega povezovanja z matično državo. Portugalska zaradi dolgoletne tradicije izseljevanja razvija celovit pristop k sodelovanju z diasporo, ki vključuje podporo delovanju izseljenskih organizacij, krepitev konzularne mreže, spodbujanje gospodarskega sodelovanja ter ohranjanje kulturne in jezikovne identitete potomcev izseljencev. Državni sekretar je posebej predstavil program Regressar, namenjen spodbujanju vračanja portugalskih izseljencev v domovino. Program predvideva finančne spodbude, davčne ugodnosti ter podporo pri ponovni vključitvi v družbo in na trg dela, vključno s kritjem stroškov selitve.

Državna sekretarka se je o portugalskem modelu sodelovanja z diasporo pogovarjala tudi s predsednico Instituta Camões Florbelo Paraíba. Portugalska ima namreč po svetu okoli 5 milijonov izseljencev in njihovih potomcev, skrb zanje pa je ustavna naloga. Institut ima pri tem ključno vlogo, saj primarno skrbi za promocijo portugalskega jezika in kulture prek mreže centrov v 79 državah, obenem pa deluje kot razvojna agencija. 

Tokratni obisk na Portugalskem je bil prav tako namenjen pogovorom o nadaljnjem razvoju študija slovenščine na Univerzi v Lizboni. Državna sekretarka se je srečala z dekanom Fakultete za humanistiko prof. dr. Hermenegildom Fernandesom ter se mu zahvalila, da fakulteta že vrsto let gosti lektorat slovenskega jezika. Dekan je predstavil načrte, da bi slovanske študije v prihodnjih letih ponovno vzpostavili kot samostojni študijski program ter jih vsebinsko okrepili s kulturnimi vsebinami in mednarodnimi izmenjavami. Sogovornika sta poudarila pomen dobrega sodelovanja med univerzo in slovenskimi institucijami ter vlogo lektorata kot pomembnega mostu med državama.

Na Filozofski fakulteti Univerze v Lizboni že dve desetletji deluje lektorat slovenščine in slovenske kulture, kjer se zaenkrat slovenski jezik poučuje kot izbirni ali večerni predmet za študente jezikoslovja, slavistike in druge zainteresirane slušatelje. Program vključuje jezikovne in kulturne vsebine, ki študentom omogočajo poglobljeno spoznavanje slovenskega jezika, literature in kulture v portugalskem akademskem okolju. Lektorat je del širše mreže slovenistike na tujih univerzah, ki jo podpirajo slovenske strokovne in državne institucije.

Na Portugalskem živi manjša in razpršena slovenska skupnost, ki se tja priseljuje predvsem zaradi dela ali študija ter prebiva zlasti v večjih mestih, kot sta Lizbona in Porto. Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve je bilo v začetku leta 2025 tam stalno ali začasno prijavljenih približno 200 slovenskih državljanov.