V bavarski prestolnici 62. Münchenska varnostna konferenca

Münchenska varnostna konferenca ostaja osrednja globalna platforma za razpravo o ključnih izzivih mednarodne varnostne politike. Tokratne razprave so bile osredotočene na evropsko varnost in obrambo, prihodnost transatlantskih odnosov, revitalizacijo multilateralizma, aktualne regionalne konflikte ter varnostne posledice hitrega tehnološkega napredka.

Na dnevnem redu so bile tudi razprave o širokem naboru tem – od umetne inteligence in podnebnih sprememb do aktualnih kriz in oboroženih konfliktov. Konference se je udeležilo več kot 60 voditeljev držav in vlad ter približno 100 zunanjih in obrambnih ministrov, sodelovali pa so tudi številni strokovnjaki, predstavniki mednarodnih organizacij in civilne družbe. Konferenco je z govorom o zunanjepolitičnih izzivih odprl nemški kancler Friedrich Merz, zbrane pa je v petek popoldne nagovoril tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Letošnjo, doslej najštevilčnejšo delegacijo Združenih držav Amerike vodi državni sekretar Marco Rubio, ki je udeležence nagovoril v soboto. Ton je bil tokrat v nasprotju z zelo kritičnim nagovorom, ki ga je pred natanko enim letom na Münchenski varnostni konferenci podal ameriški podpredsednik. Rubio je v sobotnem nagovoru poudarjal tudi pomen zagotavljanja trdnega zavezništva med ZDA in Evropo. V Münchnu so bili tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ostali svetovni voditelji, tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je v svojem nastopu poudaril pomen enotnosti.

Konference se je udeležil tudi minister za obrambo mag. Borut Sajovic, ki se je ob robu konference v petek zvečer srečal z ministrom za obrambo Italijanske republike Guidom Crosettom, s katerim je spregovoril o dobrih sosedskih odnosih in medsebojnem sodelovanju tako na področju obrambne industrije kot tudi pri usposabljanjih. V soboto zjutraj se je minister Sajovic srečal z vodjo zveznega oddelka za obrambo, civilno zaščito in šport Švicarske konfederacije Martinom Pfisterjem, s katerim sta delila podobne poglede o obrambnem načrtovanju. Švicarji se v okviru svoje obrambne politike – prav tako kot Slovenija – osredotočajo na odpornost, varnost in obrambo.

Minister je ob svojem obisku strnil vtise in povedal: »Münchenska varnostna konferenca ostaja izjemno pomembna zaradi močne udeležbe, jasnih sporočil o enotnosti Evrope in konkretnih korakov, ki krepijo našo skupnost ter povezave z zavezniki. Evropa se uči iz varnostnih izzivov na lastnih tleh, postaja vse enotnejša in vse učinkovitejša ter pripravljena prevzeti večjo odgovornost za lastno obrambo, Slovenija pa pri tem ostaja zanesljiva podpornica miru, solidarnosti in zaščite civilnega prebivalstva.« Minister se je v soboto popoldne udeležil tudi delovnega kosila, na katerega ga je povabil nemški obrambni minister Boris Pistorius.

Münchenska varnostna konferenca je tudi letos potrdila svojo vlogo ključnega prostora za odprt in strateški dialog o prihodnosti mednarodne varnosti. Razprave so pokazale visoko stopnjo zavedanja o nujnosti krepitve evropske obrambne sposobnosti, utrjevanja transatlantskega partnerstva in skupnega odzivanja na kompleksne varnostne izzive sodobnega sveta. Hkrati je bilo jasno izraženo pričakovanje, da bo Evropa prevzemala vse več odgovornosti za lastno varnost, ob tesnem sodelovanju z zavezniki. Udeležba slovenske delegacije in dvostranska srečanja obrambnega ministra potrjujejo aktivno vlogo Republike Slovenije v mednarodnih varnostnih prizadevanjih ter njeno zavezanost krepitvi sodelovanja, dialoga in skupnih rešitev. Sporočila konference bodo pomembno prispevala k nadaljnjemu oblikovanju evropskih in globalnih varnostnih politik ter utrjevanju skupnih prizadevanj za mir, stabilnost in zaščito civilnega prebivalstva.