Izberi sebe, ne zaslona – za zdravje otrok in mladostnikov v digitalni dobi
Ob mednarodnem Dnevu varnejšega interneta (angleško Safer Internet Day), ki ga letos obeležujemo 10. februarja 2026, ponovno izpostavljamo, da digitalno okolje pomembno vpliva na zdravje in dobrobit prebivalcev, posebej otrok in mladostnikov, ki so zaradi razvojnih značilnosti na tveganja spletnega sveta še posebej občutljivi, ter spodbujamo razmislek o uravnoteženi in premišljeni rabi interneta in zaslonov.
Digitalno okolje danes mladim ne ponuja le informacij in priložnosti za povezovanje, temveč tudi vedno več vsebin in spodbud k tveganim vedenjem, ki lahko pomembno vplivajo na njihovo zdravje. Otroci in mladostniki so na spletu pogosto izpostavljeni spletnim igram na srečo, videoigram z elementi iger na srečo, agresivnemu oglaševanju energijskih pijač, prehranskih dopolnil in hitre hrane, pa tudi vsebinam, ki normalizirajo pomanjkanje spanja, pretirano sedenje, kajenje in druge nezdrave življenjske navade. Pomembno vlogo imajo tako nosilci internetnih vsebin, vplivneži in oglaševalci, kjer se meje med zabavo, trženjem in realnimi tveganji za zdravje brišejo. Raziskave kažejo, da lahko takšne vsebine prispevajo k slabšim prehranskim navadam, povečani porabi stimulansov, motnjam spanja ter večjemu tveganju za razvoj duševnih stisk in odvisnostnih vedenj. Zato je poleg varne rabe interneta ključno tudi kritično vrednotenje spletnih vsebin, oglaševanja in vzornikov, ki oblikujejo vsakodnevne izbire mladih in njihov odnos do zdravja.
Ob letošnjem Dnevu varnejšega interneta Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, poudarja: »Digitalni svet se razvija hitreje, kot se pogosto zavedamo njegovih vplivov na zdravje. V zadnjem času v Sloveniji in širše v Evropi potekajo intenzivne razprave o starostnih omejitvah uporabe družbenih omrežij in o zaščiti otrok pred neprimernimi spletnimi vsebinami. Na Ministrstvu za zdravje opozarjamo, da nekatere vsebine – kot so spletne igre na srečo, videoigre z elementi iger na srečo, pa tudi spletne strani z eksplicitno ali razvojno neprimerno spolno vsebino – lahko pomembno vplivajo na čustveni, socialni in kognitivni razvoj otrok in mladostnikov. Z akcijo Izberi sebe, ne zaslona želimo spodbuditi starše, mlade in strokovno javnost, da skupaj postavljamo meje, krepimo zaščitne dejavnike ter ustvarjamo okolje, v katerem bo digitalna tehnologija podpora razvoju, ne pa tveganje za zdravje. Verjamemo, da lahko vsak izmed nas prispeva k ustvarjanju bolj zdrave, varne in prijazne digitalne skupnosti.«
Safer Internet Day (stran v angleščini) je globalna pobuda, ki jo koordinira evropska mreža "Better Internet for Kids", njen namen pa je spodbujati ne le tehnično varnost na spletu, temveč tudi razmislek o kakovosti spletnih vsebin, času, ki ga preživimo pred zasloni, ter vplivu digitalnega okolja na naše telesno, duševno in socialno zdravje. V ospredje postavlja odgovornost vseh – staršev, vzgojno-izobraževalnih ustanov, stroke, odločevalcev in industrije – da skupaj ustvarjamo digitalno okolje, ki podpira zdrav razvoj otrok in mladih.
Zaskrbljujoči podatki o digitalnih navadah otrok in mladih
Digitalne tehnologije so danes neločljiv del vsakdanjega življenja in prinašajo številne koristi. Vendar pa številne raziskave potrjujejo, da prekomerna ali razvojno neprimerna raba interneta in digitalnih vsebin lahko pomembno vpliva na zdravje.
Po podatkih raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (angleško Health Behavior in School-Aged Children - HBSC) v izvedbi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) iz leta 2023, skoraj četrtina mladostnikov (23,5 odstotka) vsak dan igra spletne ali videoigre, pri čemer jih 57 odstotkov ob tem preživi več kot dve do tri ure dnevno, 9 odstotkov pa jih kaže znake problematične rabe oziroma zasvojenosti – nezmožnost prenehanja, prikrivanje in zanemarjanje drugih aktivnosti. Podatki tako kažejo, da se čas, ki ga mladostniki preživijo pred zasloni, povečuje, hkrati pa narašča delež tistih, ki poročajo o težavah s spanjem, slabši koncentraciji, manj gibanja ter duševnih stiskah, kot so depresivno, anksioznost, razdražljivost in občutki osamljenosti.
Podobno Nacionalna raziskava o alkoholu, tobaku in drugih drogah (ATADD) (angleško Survey on tobacco, alcohol and other drugs) iz leta 2024 kaže, da tretjina odraslih (15–64 let) vsak dan spletu namenja več kot tri ure prostega časa, 6 odstotkov jih kaže znake zasvojenosti, 13 odstotkov pa igranje iger na srečo za denar.
Rezultati Evropske raziskave o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino (ESPAD) iz leta 2025 kažejo, da 57 odstotkov mladostnikov med 15. in 19. letom igra spletne športne stave – večinoma fantje, čeprav gre za dejavnosti, ki so za mladoletne prepovedane.
Raziskavi tako dodatno opozarjata na zgodnje stike mladih s spletnimi igrami na srečo ter drugimi digitalnimi vsebinami z visokim tveganjem za razvoj zasvojenosti. Med mladimi so vse pogostejše tudi videoigre z elementi iger na srečo, kot so tako imenovani "lootboxi", ki spodbujajo impulzivno vedenje in so po številnih mednarodnih strokovnih ocenah povezani s povečanim tveganjem za kasnejše težave z igrami na srečo. Mednarodne raziskave (na primer sistematični pregledi Svetovne zdravstvene organizacije in objave v revijah "The Lancet Child & Adolescent Health" ter "JAMA Pediatrics") potrjujejo tudi povezanost med dolgotrajno rabo zaslonov in depresivnimi simptomi, slabšim samovrednotenjem ter motnjami spanja, kar ima lahko dolgoročne posledice za telesno in duševno zdravje. Ti podatki jasno kažejo, da digitalne odvisnosti postajajo eno pomembnejših javnozdravstvenih tveganj sodobnega časa.
Izberi sebe, ne zaslona
Ministrstvo za zdravje zato nadaljuje z akcijo Izberi sebe, ne zaslona, s katero želimo spodbuditi posameznike, družine in skupnosti k razmisleku o lastnih digitalnih navadah. Akcija in osnovno video sporočilo poudarjata, da digitalne tehnologije ne smejo nadomestiti gibanja, počitka, osebnih odnosov in drugih dejavnikov, ki so ključni za zdrav razvoj in dobro počutje. Slogan jasno sporoča, da moramo v poplavi digitalnih vsebin najprej izbrati sebe – svoje zdravje, odnose in kakovost življenja.
Cilj akcije je povečati zavedanje o vplivu zaslonov na zdravje, spodbuditi zdrave digitalne navade, promovirati aktivnosti, ki krepijo zdrav način življenja (gibanje, spanec, odnosi v živo), okrepiti vlogo staršev in strokovnih delavcev ter izboljšati prepoznavanje trenutkov, ko je potrebna strokovna pomoč. Poseben poudarek namenjamo tudi ozaveščanju o tem, da vse spletne vsebine niso primerne za otroke in mladostnike, ne glede na njihovo dostopnost. O navadah so v videu spregovorili tudi mladi.
Sistematične aktivnosti
Na Ministrstvu za zdravje problematiko digitalnih in drugih nekemičnih zasvojenosti obravnavamo celostno. Področje je vključeno med prednostne naloge Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA in njegovih akcijskih načrtov. V zdravstvenem sistemu razvijamo in nadgrajujemo programe obravnave, namenjene otrokom, mladostnikom in družinam, ki se soočajo s težavami zaradi prekomerne rabe digitalnih naprav. Posebni programi potekajo v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, v Centru za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici ter v mreži centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kjer se postopno krepi multidisciplinarna obravnava tudi na tem področju.
Velik poudarek namenjamo tudi krepitvi strokovnih kompetenc. V sodelovanju z različnimi resorji in v okviru Načrta za okrevanje in odpornost izvajamo usposabljanja za zdravstvene, vzgojno-izobraževalne in socialne delavce, s ciljem zgodnje prepoznave tveganih digitalnih vedenj ter ustreznega ukrepanja in napotovanja.
Ministrstvo za zdravje redno sofinancira programe nevladnih organizacij, ki izvajajo preventivne, svetovalne in terapevtske programe na področju digitalnih in drugih nekemičnih zasvojenosti. Med drugim podpiramo programe organizacij Logout&Restart, Center Šteker, Odklop, Mladi hazarder, Skupaj za zdravje, Povezani in ozaveščeni, ki delujejo na področju podpore mladim, staršem in šolam ter pomembno prispevajo k osveščanju in preprečevanju težav, zgodnji obravnavi in krepitvi zdravih digitalnih navad.
Medresorsko in mednarodno sodelovanje
Problematika varne in zdrave rabe interneta zahteva usklajen pristop. Zato Ministrstvo za zdravje tesno sodeluje z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvom za digitalno preobrazbo. Aktivni smo tudi na mednarodni ravni, med drugim v okviru TSI projekta – »Spodbujanje duševnega zdravja otrok in mladih z obravnavo tveganj spletnih iger na srečo in igranja videoiger«, ki ga izvaja Svet Evrope Pompidou skupina v sodelovanju z Evropsko komisijo. Projekt vključuje devet držav EU in razvija skupne smernice za preprečevanje in obravnavo digitalnih odvisnosti s poudarkom na spletnih videoigrah ter igrah na srečo.
Dan varnejšega interneta nas tako znova opominja, da digitalni svet ni ločen od resničnega življenja. Odločitev, da izberemo sebe, ne zaslona, je odločitev za zdravje – danes in v prihodnosti.
Kam po pomoč?
Pomoč v primeru, ko se soočate s težavami zaradi prekomerne rabe digitalnih naprav, nudijo:
- v Centrih za duševno zdravje – seznam centrov
- NIJZ – program MIRA za duševno zdravje - Nekemične zasvojenosti
- Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna – Digitalni detox program
- Psihiatrična bolnišnica Idrija – Program zdravljenja digitalnih odvisnosti
- Center za zdravljenje odvisnosti Nova Gorica - Zdravstveni dom Nova Gorica
- Nevladne organizacije: Logout & Restart, Center Šteker , Safe.si, Zdrava igra
- NIJZ – Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih