Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Minister Arčon izrazil solidarnost deželnemu poslancu Smrtniku zaradi opomina po rabi slovenščine

Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v pismu deželnemu poslancu v Koroškem deželnem zboru Francu Jožefu Smrtniku izrazil solidarnost in trdno podporo po tem, ko je bil v Koroškem deželnem zboru opomnjen zaradi rabe slovenskega jezika.

V pismu je minister poudaril pomen spoštovanja maternega jezika pripadnikov avtohtone slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter izpostavil, da sta jezikovna in kulturna raznolikost temeljni vrednoti sodobne Evrope. »Z veliko zaskrbljenostjo spremljam novice o opominu in pozivu k redu, ki vam je bil izrečen v Koroškem deželnem zboru samo zato, ker ste izrekli nekaj besed v slovenskem, torej svojem maternem jeziku.« Poudaril je tudi: »Politika, ki zavrača kulturno in jezikovno raznolikost ter zanika vrednost in pomen avtohtone narodne skupnosti Slovencev na Koroškem, nima mesta v sodobni evropski misli. Opomin je še toliko bolj boleč in žaljiv, ker sta bila vaša politična misel in delo vedno usmerjena v povezovanje, sodelovanje in skupno dobro. Takšni odzivi, kot ste ga doživeli v deželnem zboru, pa ustvarjajo samo nove delitve.« Minister je ob tem izpostavil, da je »prav, da se je Vlada Republike Slovenije odzvala na dogodek, in pričakujem, da bo v luči dobrih odnosov med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo ter Deželo Koroško dozorelo spoznanje o škodljivosti praks, ki nas vračajo v neprijazno preteklost.« Pismo je minister Matej Arčon sklenil z izrazom solidarnosti: »Naj ob tem izrazim trdno podporo vašemu poslanstvu, ki je za koroške Slovenke in Slovence izjemno dragoceno, ter svojo solidarnost ob tem neupravičenem in nesprejemljivem dogodku.« 

Povod za pismo je bil dogodek na seji Koroškega deželnega zbora, na kateri je bil poslanec Franc Jožef Smrtnik opomnjen zaradi uporabe nekaj besednih zvez v slovenskem jeziku. Raba slovenskega jezika je bila omejena in simbolna, dogodek pa je odprl vprašanja glede spoštovanja jezikovne in kulturne raznolikosti ter rabe manjšinskih jezikov v političnem prostoru.