Sožalje ministra Arčona ob slovesu Miroslava Košute

Poslovil se je Miroslav Košuta, pesnik, dramatik, prevajalec in pisec popevk, eden najvidnejših ustvarjalcev slovenskega kulturnega prostora. Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister Matej Arčon je ob tej boleči izgubi v sožalnem pismu pokojnikovim svojcem izrazil globoko sočutje in spoštovanje do njegovega življenja in dela: »Z njegovo smrtjo je slovenska kultura izgubila velikana literature – ustvarjalca, ki se je s slovensko besedo dotikal src ter s svojim delom premagoval razdalje med mesti, generacijami in stoletji. Predvsem pa smo izgubili Človeka z veliko začetnico, ki ni bil le v ponos in navdih, temveč je s svojo radoživostjo, toplino in človeško bližino mnogim pomenil tudi veliko veselje. Njegova bogata dediščina – pesniške zbirke, avtobiografske pripovedi, članki, razmisleki in nepozabne slovenske popevke – je že neločljiv del slovenske kulturne podstati. Njegova sled ostaja mnogo več kot spomin; ostaja kot pogum in navdih za prihodnost.«

O Miroslavu Košuti je državna sekretarka Vesna Humar zapisala: »Bil je živ dokaz o resničnosti in moči skupnega slovenskega kulturnega prostora. Ustvarjalna, ampak tudi duhovita, topla, pisana umetniška avtocesta med Ljubljano in Trstom. Bil je vse to, zaradi česar je, kljub zgodovinskim viharjem in muhavi usodi, lepo biti Slovenec. Na deseti obletnici Kluba zamejskih študentov so predvajali njegove spomine na univerzitetna leta v Ljubljani in seveda je vse nasmejal in ganil do solz. Ker je bil večno mlad. Zato bo tudi vedno z nami.«

Miroslav Košuta (1936–2026) se je rodil v Križu pri Trstu in odraščal v zamejskem okolju, ki je odločilno zaznamovalo njegovo identiteto in ustvarjalno držo. Pisati je začel zelo zgodaj, literarno pot pa je začel s kratkimi zgodbami v Primorskem dnevniku in s prvo pesniško zbirko Morje brez obale (1963). Študiral je na Univerzi v Ljubljani, kjer je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije, nato deloval na RTV Slovenija. Konec 60. let se je vrnil v Trst, kjer je ustvarjal pri Založništvu tržaškega tiska in bil glavni urednik revije Dan. Njegova poezija, zaznamovana z morjem, Krasom, Trstom, ljubeznijo in razmislekom o slovenstvu, je pomembno sooblikovala slovensko literaturo, velik del ustvarjanja pa je namenil tudi otrokom in mladim.

Leta 1978 je postal ravnatelj in umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, kjer je do upokojitve odločilno zaznamoval njegov umetniški razvoj, razširil repertoar ter mu vtisnil evropsko širino in samozavest. Ustvarjal je tudi gledališke in radijske igre, songe, eseje in kritike, bil je pisec popevk ter prevajal iz italijanščine in španščine. Za svoje delo je prejel številna priznanja, med njimi Prešernovo nagrado za življenjsko delo, nagrado Prešernovega sklada, Levstikovo nagrado za življenjsko delo, zlatnik poezije ter domača in mednarodna priznanja za prispevek k gledališkemu in literarnemu prostoru v zamejstvu.