Podnebni svet opozarja na neskladnost predloga sprememb Zakona o cestninjenju z NEPN
Podnebni svet izraža zaskrbljenost, da je Vlada Republike Slovenije sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju brez predhodnega posvetovanja s Podnebnim svetom. Pri tem poudarja, da je zakon pomemben z vidika emisij CO₂ iz cestnega tovornega prometa ter da predlagane spremembe niso skladne z NEPN. Slednji predvideva uvedbo pristojbine za zunanje stroške emisij CO₂ za tovorni promet (ukrep M27.3), vendar predlagani zakon, ki je trenutno v obravnavi v Državnem zboru, takšne pristojbine ne uvaja. Podnebni svet je že na 14. seji z dne 10. februarja 2025, na kateri so bili prisotni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in DARS, poudaril pomen pristojbin za emisije CO₂, ki so z makroekonomskega vidika zelo učinkovite.
Cestni tovorni promet letno povzroča visoke zunanje stroške, in sicer: 78 milijonov evrov zaradi hrupa, 154 milijonov evrov zaradi emisij CO₂ in 209 milijonov evrov zaradi onesnaževanja zraka (dodatnih 180 milijonov evrov zunanjih stroškov je posledica nesreč ter 131 milijonov evrov zaradi izgubljenega časa v prometnih zastojih). Glede na stopnjo lahko pristojbina prinese dodatnih 70 milijonov evrov prihodkov za proračun, ki se v veliki meri financirajo iz uporabe cest tujih tovornjakov. Vpliv povečanja cestnin za tovornjake na končne cene za potrošnike bi bil minimalen. Enkratni inflacijski učinek podvojitve cestnin v Sloveniji bi bil manjši od 1 odstotka.
Podnebni svet tako ugotavlja, da so minimalni dodatni stroški višjih cestnin za tovornjake veliko nižji od družbenih koristi, vključno z zmanjšanjem hrupa, onesnaževanja zraka, prometnih zastojev in nesreč. Cestnine za tovornjake v Sloveniji so precej nižje od cestnin v sosednjih državah, kot sta Avstrija in Madžarska, ki bolj upoštevata zunanje stroške in izkoriščata svojo strateško lego z visokimi cenami za tranzitni promet.
Člani so v dopisni seji obravnavali tudi program dela za leto 2026, pri čemer so poudarili potrebo po načrtovanju ter obravnavi ključnih tem, kot so onesnaževanje zraka v povezavi s podnebnimi spremembami, sektorske ocene podnebne ranljivosti in tveganj ter ukrepi na področjih prometa, energetike, kmetijstva, gozdarstva in prostora. Posebna pozornost je bila namenjena tudi vprašanju dostopnosti in preglednosti podnebnih podatkov, pri čemer je Podnebni svet izpostavil potrebo po vzpostavitvi osrednje, uradne in javno dostopne platforme kot orodja za izboljšanje javne razprave in zmanjševanje dezinformacij.
Člani so razpravljali tudi o organizaciji informativnega dogodka za politične stranke pred volitvami v Državni zbor, namenjenega predstavitvi znanstveno utemeljenih dejstev s ključnih področij podnebne politike. Podnebni svet je ponovno opozoril na diskrepanco med časovnicami, določenimi v Zakonu o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga ter Zakonu o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Ob tem je zaprosil Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo za dodatna pojasnila, zlasti glede izračuna letnih subvencij in njihove javnofinančne vzdržnosti.