Slovenska delegacija na pripravljalnem srečanju na visoki ravni za 3. Konferenco ZN o vodi 2026

Nedavno smo zaključili dvoletno predsedovanje Mednarodni komisiji za varstvo reke Donave ter Barcelonski konvenciji, v zadnjih dveh letih pa predsedujemo tudi Vodni konvenciji. Na polovici mandata predsedovanja Vodni konvenciji je Slovenija v Dakarju predstavila številne pomembne dosežke, med drugim aktivnosti za krepitev odpornosti mednarodnih porečij ter potek priprav devetih držav, ki bodo k Vodni konvenciji predvidoma pristopile do leta 2026.

Slovenija se je v zadnjih letih uveljavila kot pomemben mednarodni akter, ki dosledno poudarja, da nobena država vprašanj voda in morij ne more učinkovito reševati sama, saj je pri upravljanju čezmejnih porečij in morskih območij sodelovanje med državami nujno.

Namen srečanja v Dakarju je bilo pospešiti izvajanje Cilja trajnostnega razvoja 6  Agende Združenih narodov 2030 ter uskladiti vsebinske priprave na šest interaktivnih dialogov (voda za ljudi, blaginjo, planet, sodelovanje, voda v multilateralnih procesih ter naložbe v vodo), nosilcev osrednjih vodnih tem v globalnem merilu, z namenom oblikovanja skupnih prioritet, ciljev in merljivih izidov konference v Abu Dabiju.

Srečanja se je udeležila tudi delegacija Republike Slovenije pod vodstvom državne sekretarke v Kabinetu predsednika vlade Maše Kociper. Državna sekretarka Kociper je 26. januarja 2026 nastopila kot panelistka na Interaktivnem dialogu 4 – Voda za sodelovanje (Water for Cooperation), kjer je med drugim opozorila na negativne trende v svetu, kot sta zloraba vode kot sredstva pritiska in porast enostranskih ravnanj, ter izpostavila pomen partnerstev in dialoga za mir in regionalno povezovanje. Predstavila je izkušnje Slovenije na področju čezmejnega upravljanja voda, tudi dobre prakse iz porečja Save, ter poudarila, da mora biti sodelovanje preventivno in ne reaktivno, umeščeno v robustne in prilagodljive institucionalne okvire ter podprto s skupnimi podatki, monitoringom in usklajenimi metodologijami. Izpostavila je pomen in dobre prakse pri izvajanju pristopa od izvira do morja.

Državna sekretarka Kociper je z uvodnim nagovorom sodelovala tudi na stranskem dogodku Vode konvencije na visoki ravni v organizaciji Finske, Iraka, Slovenije kot trenutno predsedujoče biroju Vodne konvencije, Senegala kot gostitelja ter sekretariata Vodne konvencije. Stranski dogodek je vodil dr. Aleš Bizjak, predsedujoči biroju Vodne konvencije. Dogodek je bil usmerjen v pospeševanje pristopov h konvenciji in v njeno učinkovito izvajanje kot prispevek k širšemu čezmejnemu vodnemu sodelovanju. Udeležili so se ga gostujoči senegalski minister za vodo in komunalno ureditev ter ministri, veleposlaniki in visoki predstavnik iz 15 držav pogodbenic in držav, najbližjih pristopu k Vodni konvenciji.

Ob robu konference se je državna sekretarka Kociper na bilateralnem srečanju z UNECE sestala z Dmitryjem Mariyasinom, namestnikom izvršne sekretarke UNECE. V pogovoru sta obravnavala sodelovanje s sekretariatom Vodne konvencije ter prednostne naloge delovnega programa 2025–2027, zlasti pospeševanje pristopov h konvenciji in izvajanja, krepitev podnebne odpornosti v čezmejnih povodjih ter sinergije z globalnimi procesi, vključno s Konferenco Združenih narodov o vodi 2026. Posebej sta izpostavila odlično sodelovanje Sekretariata Vodne konvencije in Ministrstva za naravne vire in prostor.