Mladi želijo enostaven dostopnost do zdrave, lokalno pridelane hrane in okolje z zdravo izbiro

Projekt, ki poteka preko Instrumenta tehnične podpore Evropske Unije in ga izvaja UNICEF – Regionalni urad za Evropo in Srednjo Azijo v sodelovanju z Evropsko komisijo in Ministrstvom za zdravje, je usmerjen v izboljšanje dostopnosti, povezanosti in kakovosti zdravstvenih ter drugih storitev v podporo zdravemu življenjskemu slogu otrok in mladih, še posebej tistih s prekomerno telesno težo ali debelostjo, ter v krepitev znanja na tem področju.

V okviru projekta so bile izvedene analize obstoječih programov obravnave prekomerne hranjenosti otrok in mladih, posnetek stanja drugih programov v lokalnih skupnostih, ki podpirajo zdrav življenjski ter pregled medsebojnega sodelovanja v podporo uporabnikom pri vzdrževanju zdravega življenjskega sloga, vključno z dobrimi praksami. Pripravljena so bila priporočila za izboljšanje podpore in podane usmeritve za okrepitev medsektorskega in medprogramskega sodelovanja. V projektu so kot raziskovalci sodelovali Fakulteta za družbene vede, Inštitut za socialno varstvo RS in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ravno tako so imeli pomembno vlogo v projektu otroci, mladi in njihovi starši.

Dr. Marjeta Recek z Ministrstva za zdravje je ob otvoritvi dogodka poudarila: »V Sloveniji imamo kakovostne programe za mlade. Hkrati pa obstajajo še mnoge priložnosti za boljše povezovanje zdravstvenega, izobraževalnega, socialnega, športnega in mladinskega sektorja pri podpori mladim v lokalnih okoljih po zaključku preventivnih zdravstvenih programov. Projekt nam je pokazal, kako lahko obstoječe programe in storitve bolje povežemo in približamo otrokom, mladim in njihovim družinam, pa tudi kako lahko okrepimo sodelovanje z mladimi pri oblikovanju politik, ki jih zadevajo. Rezultati projekta bodo vključeni v Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti 2026–2036, kar bo omogočilo razvoj dolgoročnih sistemskih rešitev za podporo otrok in mladih.« 

Mladi iz vse Slovenije, ki sodelujejo v projektu, so v skupnem pozivu odločevalcem jasno izpostavili, da na njihove prehranske in gibalne navade pomembno vpliva okolje, v katerem živijo: »Zdrava prehrana ni odvisna samo od znanja, ampak tudi od možnosti. Če imamo v bližini šole predvsem hitro hrano, sladke pijače in agresivne oglase, je zelo težko izbirati zdravo. Želimo si boljšo dostopnost do lokalno pridelane hrane, poenotenje standardov šolske prehrane tudi v srednjih šolah ter boljše študentske prehrane. Trenutne razmere prispevajo k naraščanju debelosti in menimo, da gre za resen javnozdravstveni izziv, ki zahteva odločen odziv.«

Ob tej priložnosti so mladi predstavili tudi kampanjo »Mladi plačujemo s svojim zdravjem«, ki so jo zagnali ta teden. V njej vrstnike spodbujajo k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju bolj zdravih in trajnostnih prehranskih sistemov. Kampanja je del širše globalne pobude »Fix My Food«. Z njo želijo vrstnikom pokazati, kako močno oglasi, vplivneži in embalaža vplivajo na njihove odločitve in jih osvestiti, da imajo pravico do zdravega okolja.

Karan Country Haag iz Unicefovega Regionalnega urada za Evropo in Srednjo Azijo je sodelovanje mladih izpostavila kot eno največjih dodanih vrednosti projekta: »Sodelovanje z mladimi je ključno za razvoj učinkovitih politik zanje. Ko jim damo prostor, da povedo, kaj doživljajo, dobimo jasna in iskrena sporočila. Projekt je pokazal, da obstaja veliko potenciala za nadaljnje povezovanje in soustvarjanje z mladimi. Mladi poročajo o stalni izpostavljenosti trženju nezdravih izdelkov, predvsem na družbenih omrežjih, ter o pomanjkanju privlačnih in cenovno dostopnih zdravih alternativ.

To ustvarja razkorak med odgovornostjo, ki jo družba pripisuje posamezniku, in realnimi možnostmi, ki jih ima mlada oseba na voljo. Po drugi strani sta analiza sodelovanja zdravstvenih programov za izboljšanje življenjskega sloga z drugimi podpornimi programi v lokalnih okoljih ter kartiranje  teh programov pokazala, da  obstaja veliko potenciala – športna društva, mladinski centri, gasilska društva in druge nevladne organizacije lahko pomembno prispevajo k zdravemu življenjskemu slogu mladih, zlasti po zaključku zdravstvenih obravnav v centrih za krepitev zdravja, v otroški bolnišnici Šentvid pri Stični in taborov v Zdravilišču Debeli rtič.«

Judit Rozsa, direktorica Instrumenta tehnične podpore pri Evropski komisiji je izrazila zadovoljstvo z rezultati  tega več državnega projekta, ki se zaključuje še v treh državah – v Italiji, na Cipru in v Andaluziji v Španiji, in je usmerjen v blaginjo in duševno zdravje ranljivih otrok in mladih:  »Veseli me, da Slovenija načrtuje vključitev priporočil projekta v Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, kar bo zagotovilo podlago za krepitev medsektorskega sodelovanja, ki je ključno za učinkovit in celosten odziv. Spodbujam vas, da rezultate našega projekta utrdite in jih preoblikujete v trajnostno ter dolgoročno reformo.«

Projekt »Blaginja in duševno zdravje otrok in mladih na prvem mestu - Za zdrav življenjski slog otrok in mladih v Sloveniji« financira Evropska unija preko Instrumenta tehnične podpore in izvaja UNICEF - Regionalni urad za Evropo in Srednjo Azijo v sodelovanju z Evropsko komisijo - Generalnim direktoratom za podporo strukturnim reformam.