Poslanci Državnega zbora potrdili pet zakonov s področja pravosodja

»Sprejetje teh zakonov je rezultat dolgoletnega, strokovnega in predanega dela sodelavk in sodelavcev na Ministrstvu za pravosodje ter številnih deležnikov iz prakse. Gre za premišljene in usklajene rešitve, ki krepijo pravno državo, varujejo temeljne vrednote in odgovarjajo na konkretne izzive pravosodnega sistema – od obravnave mladoletnikov in zaščite svobodne javne razprave do učinkovitejšega prekrškovnega in probacijskega sistema,« je sprejetje zakonov pospremila ministrica mag. Andreja Kokalj.

Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov

Nov Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov (ZOKOM) na enem mestu celovito ureja posebnosti kazenske obravnave mladoletnikov ter sledi ugotovitvam in priporočilom stroke o nujnih izboljšavah obstoječega sistema. Gre za področje, ki zahteva tesno sodelovanje različnih strok in resorjev, saj je učinkovita obravnava mladoletnikov mogoča le z usklajenim in celostnim pristopom.

Zakon izhaja iz spoznanj o razvoju mladostnikov, pri katerih se osebnost in sposobnost nadzora nad vedenjem še oblikujeta. Prav zato zakon poudarja pomen hitrega in strokovno usklajenega ukrepanja, ki lahko bistveno prispeva k pozitivnemu osebnostnemu razvoju mladoletnika ter preprečevanju ponavljanja kaznivih dejanj.
ZOKOM uvaja več ključnih novosti, med drugim prednostno obravnavo mladoletnikov s strani posebej usposobljenih strokovnjakov, zgodnjo individualno oceno mladoletnika kot podlago za odločanje sodišč in tožilstva, ustanovitev Centra za mladoletnike za obravnavo zahtevnejših primerov, širši nabor sankcij in ukrepov z večjim vključevanjem staršev, ter izboljšave pri delu reintegracijskega doma za mlade. Pomembna novost je tudi jasnejša ureditev razmerja med kazenskopravnimi sankcijami in ukrepi, izrečenimi v drugih postopkih, zlasti po Družinskem zakoniku.

Zakon predstavlja pomemben korak k sodobnejši in učinkovitejši obravnavi mladoletnikov, ki daje prednost zaščiti njihovih koristi, hkrati pa krepi odgovornost, varnost družbe in preprečevanje ponavljanja kaznivih dejanj.

Zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja

V zadnjih letih se vse pogosteje pojavljajo sodni postopki, ki niso namenjeni iskanju pravice, temveč ustrahovanju, utišanju in odvračanju od javnega delovanja. Najpogosteje so tarče takšnih postopkov novinarji, mediji, nevladne organizacije, pa tudi znanstveniki, akademiki in drugi posamezniki, ki opozarjajo na družbene probleme.

Takšni postopki, v mednarodnem prostoru znani kot strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja (SLAPP), predstavljajo zlorabo prava in so v neposrednem nasprotju z njegovim temeljnim namenom.

Nov Zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja je odgovor na ta pojav. Problem je bil prepoznan tudi na ravni Evropske unije, kar je privedlo do sprejetja Direktive o zaščiti oseb, ki sodelujejo v javni razpravi, pred očitno neutemeljenimi tožbami in zlorabljenimi sodnimi postopki. Slovenija je pri pripravi direktive aktivno sodelovala.

Zakon ne pomeni zgolj tehničnega prenosa evropske direktive, temveč z naborom konkretnih zaščitnih ukrepov pomembno nadgrajuje slovenski procesnopravni okvir. Čeprav se direktiva formalno nanaša na čezmejne primere, se je Slovenija – podobno kot več drugih držav članic – odločila, da zaščitne mehanizme razširi tudi na povsem domače zadeve.

Z amandmajem, sprejetim na Odboru za pravosodje, na predlog koalicijskih poslanskih skupin, se dodatno krepi preventivni učinek zakona, saj se uporaba varščine kot zaščitnega ukrepa razširja tudi na kazenske postopke.

V civilnih postopkih zakon predvideva več zaščitnih ukrepov: varščina, podpora in pomoč upravičencu, hitra obravnava in zgodnja zavrnitev očitno neutemeljenih zahtevkov, povrnitev polnih stroškov, povrnitev škode in objava sodbe ter denarna kazen.
S sprejetjem zakona je Slovenija med prvimi državami članicami Evropske unije, ki so direktivo prenesle v svoj pravni red. Na ministrstvu hkrati že potekajo priprave na vzpostavitev posebne kontaktne točke, ki bo, skupaj z zakonskimi mehanizmi, pomemben element v boju proti tovrstnim zlorabam.

Pomemben je tudi proces nastajanja zakona, saj so bili v njegovo pripravo od začetka vključeni strokovna, splošna in civilnodružbena javnost. 

Novela Zakona o prekrških

Novela zakona je usmerjena v zagotovitev bolj pravične, učinkovite in odgovorne obravnave prekrškov, ter v preprečevanje zlorab obstoječih pravnih institutov.

Predlagane spremembe zaostrujejo kaznovalno politiko pri delu v splošno korist in nadomestnem zaporu. Delo v splošno korist bo po novem namenjeno izključno posameznikom, ki tega instituta v preteklosti niso zlorabili, v postopku odreditve nadomestnega zapora pa možnost predlaganja dela v splošno korist ne bo več mogoča. S tem se preprečuje zavlačevanje postopkov in krepi zaupanje v pravičnost sistema.

Novela uvaja tudi možnost izrekanja globe v razponu v hitrem prekrškovnem postopku, kar omogoča bolj individualizirano in dosledno kaznovanje glede na okoliščine posameznega primera, medtem ko izrekanje glob s plačilnim nalogom ostaja nespremenjeno.

Pomembna novost je razširitev instituta zavarovanja izvršitve tudi na pravne osebe, kar bo zagotovilo enako obravnavo domačih in tujih podjetij ter učinkovitejše poplačilo prekrškovnih terjatev.
Novela zakona prinaša tudi razbremenitev prekrškovnih organov, zlasti na področju čezmejnih postopkov v cestnem prometu, saj se bo rok za plačilo globe ali odgovor po novem štel od dneva odpreme obvestila.

Poleg tega novela vzpostavlja začasno pravno podlago za samostojno odgovornost pravnih oseb za prekrške na področju varstva osebnih podatkov, s čimer se slovenska ureditev usklajuje z zahtevami Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR).

Novela Zakona o odvetništvu

Novela Zakona o odvetništvu prinaša pomembne spremembe na področju oglaševanja in javnega obveščanja odvetnikov. Cilj je uskladitev nacionalne zakonodaje z evropsko Direktivo o storitvah na notranjem trgu, zlasti z njenim 24. členom, ki zahteva odpravo popolnih prepovedi poslovnih oziroma komercialnih komunikacij reguliranih poklicev.

Novela omogoča, da odvetniki javnost pregledno in odgovorno obveščajo o svojem delu, strokovni poti, specializaciji, izkušnjah ter jezikih, v katerih nudijo pravne storitve. Takšno obveščanje bo dovoljeno pod pogojem, da so informacije resnične in nezavajajoče, da varujejo zaupnost, ter da so skladne z etičnimi pravili odvetniškega poklica. Podrobnejša pravila oglaševanja bo določal Kodeks odvetniške poklicne etike.

Zakon dodatno ureja tudi javno nastopanje odvetnikov, ki bodo lahko izražali mnenja o aktualnih družbenih dogodkih, pri čemer se bodo morali vzdržati izjav, ki bi lahko škodovale ugledu odvetniškega poklica ali pravosodja. Kritično in strokovno izražanje ostaja dopustno, če je v skladu z etičnimi načeli.

Predlagane spremembe prinašajo tudi izboljšave disciplinskega postopka ter kazenskih določb, s ciljem večje pravne varnosti in učinkovitejšega nadzora nad spoštovanjem pravil odvetniškega poklica.

Novela Zakona o probaciji

Na Ministrstvu za pravosodje smo po osmih letih delovanja Uprave za probacijo pripravili prvo novelo Zakona o probaciji. Predlog temelji na izkušnjah iz prakse ter na sodelovanju s sodstvom in državnim tožilstvom, ki so pokazale potrebo po določenih izboljšavah in jasnejši ureditvi posameznih vprašanj.

Predlagane spremembe ne posegajo v temeljni koncept probacije, temveč pomenijo nadgradnjo obstoječega sistema - z namenom učinkovitejšega in kakovostnejšega izvrševanja probacijskih nalog.

Zakon jasneje ureja pravice in obveznosti oseb v probaciji, postopke in roke za pripravo osebnih načrtov, poročanje pristojnim organom, ter izvajanje nadzora.

Novela uvaja tudi novo probacijsko nalogo na pobudo Vrhovnega državnega tožilstva, krepi sodelovanje probacije z drugimi institucijami, širi nabor izvajalcev dela v splošno korist ter izboljšuje varstvo in pravni položaj probacijskih uslužbencev. Hkrati se dopolnjuje ureditev zbiranja podatkov, potrebnih za učinkovito izvajanje probacije.

Novela zakona predstavlja strokovno utemeljeno nadgradnjo obstoječe ureditve, ki bo prispevala k večji učinkovitosti probacijskega sistema in boljšemu doseganju njegovih ciljev.