Na Svetu Agrifish Slovenija podala pobudo o nadaljnjih prizadevanjih za krepitev dobrobiti živali

Slovenija je ob pisni podpori Avstrije, Belgije, Nemčije in Malte pozvala Evropsko komisijo, naj dobrobit živali tudi v prihodnje ostane vidna in v prihodnost usmerjena prednostna naloga EU. Državna sekretarka Maša Žagar je poudarila: »Pri oblikovanju politik je potrebno zagotoviti kontinuiteto dosedanjega dela na tem področju in uravnotežen pristop, ki združuje ambiciozne cilje z izvedljivostjo, sorazmernostjo in socialno-ekonomskimi učinki na kmete in druge deležnike«. Opozorila je na potrebo po jasnih in predvidljivih pravilih, ki hkrati krepijo konkurenčnost, trajnost in odpornost sektorja. Pobuda je prejela široko podporo držav članic, ki so dobrobit živali prepoznale kot temelj evropske kmetijske in prehranske politike ter izrazile pripravljenost za konstruktivno sodelovanje s Komisijo, da se zagotovijo kontinuiteta, skladnost in uravnotežen razvoj politike dobrobiti živali v Evropski uniji.

Države članice so razpravljale tudi o Strategiji EU o biogospodarstvu, ki spodbuja prehod k obnovljivim virom, trajnostno rabo naravnih virov, inovacije in sodelovanje med deležniki. Državna sekretarka Žagar je poudarila, da strategija odpira priložnosti za slovenske kmete, ribiče in gozdarje za vključevanje v širšo bioosnovano verigo, kar lahko prispeva k dodatnim prihodkom, novim delovnim mestom ter krepitvi podeželja in odpornosti agroživilske verige. Ocenila je, da je dodana vrednost strategije tudi velika priložnost za generacijsko pomladitev v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu. Za Slovenijo je pomemben potencial gozdno-lesna veriga, ki bi morala izkoristiti dane priložnosti. Je pa državna sekretarka tudi jasno opozorila, da izkoriščanje vseh v strategiji navedenih priložnosti ne sme iti na škodo glavnega cilja kmetijstva, ki je pridelava zdrave in kakovostne hrane in zagotavljanje preskrbe hrane potrošnikom po dostopnih cenah, prav tako ne sme škodovati zdravju ljudi in okolja.

Svet EU je obravnaval predlog sprememb uredbe o ekološkem kmetovanju, namenjenih poenostavitvi pravil, večji preglednosti in zmanjšanju administrativnih bremen, zlasti za manjše kmete. Slovenija je predlagane spremembe ocenila kot korak v pravo smer, ki prispeva k bolj poštenim konkurenčnim pogojem in večjemu zaupanju potrošnikov.

V razpravi o krepitvi nadzora nad uvozom živilskih, živalskih in rastlinskih proizvodov iz tretjih držav je Slovenija podprla okrepljene kontrole, boljše usklajevanje na ravni EU ter digitalizacijo nadzornih postopkov za zagotavljanje varnosti hrane in poštene konkurence. Pozdravila je tudi prizadevanja Komisije za poenostavitev pravil na področju fitofarmacevtskih sredstev, biocidov in krmnih dodatkov, pri čemer mora biti varovanje zdravja ljudi, živali in okolja temeljno izhodišče in prednostna naloga.

V okviru pobud držav članic se je Slovenija pridružila pozivu Francije k reviziji uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom z namenom razširitve obveznega označevanja porekla.

Državna sekretarka se je udeležila tudi srečanja Skupine za gozdove +, na katerem je Slovenija predsedovanje tudi uradno predala Švedski ter izpostavila pomen nadaljnjega sodelovanja, izmenjave dobrih praks in trajnostnega upravljanja gozdov v EU.