Odprti kar trije natečaji za umetniški delež v javnih investicijah

Umetniški delež je eden ključnih mehanizmov kulturne politike, s katerim se umetnost načrtno vključuje v nove in prenovljene javne objekte ter njihove okolice. S tem se javni prostori ne obravnavajo zgolj kot funkcionalna infrastruktura, temveč kot skupni prostori kulture, dialoga in dostopne umetnosti. Hkrati pa ukrep v kulturo prinaša dodatna sredstva in možnosti za delo ustvarjalcev.

Do 16. februarja 2026 je odprt javni anonimni natečaj za izbor umetniških del v okviru projekta Novogradnja Univerze v Ljubljani – Kampus Vrazov trg, namenjen opremi novih prostorov Medicinske fakultete. Najvišja skupna končna vrednost odkupa umetniških del in nagrad je 176.315,92 evra brez DDV. Investitor bo predvidoma v sklopu natečaja odkupil devet umetniških del. Za prva tri izbrana dela so predvidene tudi denarne nagrade.

Do 2. marca 2026 je odprt javni anonimni natečaj za izbor umetniških del v okviru projekta Novogradnja Univerze v Ljubljani – Veterinarska fakulteta. Najvišja skupna končna vrednost odkupa umetniških del in nagrad je 175.000 evrov brez DDV, sredstva pa so predvidena za sedem umetniških del, pri čemer so za prva tri prav tako razpisane denarne nagrade.

Do 30. januarja 2026 je odprt javni anonimni natečaj za izbor umetniških del v okviru projekta Sanacija objekta na Cesti krških žrtev 14 v Krškem, ki ga izvaja Ministrstvo za javno upravo in je namenjen opremi prostorov Upravne enote Krško. Najvišja končna vrednost posameznega umetniškega dela znaša 11.954,12 evra.

Na Ministrstvu za kulturo smo v preteklem letu državne resorje in javne investitorje pozvali k doslednejšemu izvajanju ukrepa umetniškega deleža. Leta 2025 so bile z novelo Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) za ta ukrep uvedene pomembne izboljšave, ki so postopek naredile bolj pregleden, pravičen in učinkovit.

Zakon zdaj izrecno določa, da se mora umetniški delež začeti izvajati že v eni najzgodnejših faz investicijskega procesa, to je v dokumentu identifikacije investicijskega projekta. To pomeni, da umetnost ni več dodatek na koncu investicije, temveč njen sestavni del od začetka, predvsem pa, da investitor umetniško delo ustrezno ne umešča le v arhitekturni načrt, temveč tudi v finančnega.

Pomembna sprememba je tudi povečanje deleža sredstev, ki jih mora investitor nameniti neposredno za odkup umetniških del in nagrade avtorjem – z najmanj 70 odstotkov na najmanj 80 odstotkov vseh sredstev umetniškega deleža. S tem se zagotavlja, da sredstva dejansko pridejo do umetnic in umetnikov ter se ne porabljajo za druge stroške investitorjev. Jasneje je določeno tudi, da se nagrada za sodelovanje na natečaju in plačilo za odkup umetniškega dela seštevata, to pa dodatno varuje interese sodelujočih ustvarjalcev.

Ministrica dr. Asta Vrečko ob tem poudarja: »Z umetniškim deležem sistematično vračamo umetnost tja, kamor sodi, v vsakdanje javne prostore. Ne gre za okras, temveč za priznanje, da kultura soustvarja kakovost bivanja, spodbuja kritično mišljenje in krepi skupnost. Veseli nas, da se po spremembah zakonodaje ukrep vse pogosteje udejanja tudi v praksi in da javni investitorji prepoznavajo umetnost kot sestavni del javnih projektov.«

Pozitivni učinki sprememb zakonodaje in aktivnega spodbujanja ukrepa so že vidni. V zadnjih letih je bil umetniški delež izveden pri več projektih, med drugim pri ureditvi prostorov upravnih enot na Vrhniki, v Rušah in Radovljici ter pri prenovi palače Kazina, kjer danes deluje Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani. V prihodnjih letih bo v okviru prenove Slovensko narodno gledališče (SNG) Drama Ljubljana za umetniški delež namenjenih več kot 350.000 evrov, ukrep pa se izvaja tudi pri novih stanovanjskih in javnih projektih po državi.

S spremembo zakonodaje so investitorji dolžni o izvajanju ukrepa obvestiti Ministrstvo za kulturo, ki vodi javni seznam izvedenih in načrtovanih natečajev. S tem se povečuje preglednost, hkrati pa se ustvarjalkam in ustvarjalcem odpira več možnosti za sodelovanje.

Umetniški delež v javnih investicijskih projektih prispeva k decentralizaciji umetnosti, večji dostopnosti kulturnih vsebin ter dolgoročni skrbi za živo kulturno dediščino. Umetnost v javnem prostoru pomembno vpliva na kakovost življenja, dobrobit posameznikov in občutek skupnosti.

Na Ministrstvu za kulturo bomo tudi v prihodnje spremljali izvajanje ukrepa, javnost obveščali o dobrih praksah ter spodbujali investitorje, da umetnost razumejo kot temeljni del javnega prostora. Prostora, ki pripada nam vsem.

Trenutno odprti natečaji:

Javni natečaj Univerze v Ljubljani za novogradnjo Kampus Vrazov trg

Javni natečaj Ministrstva za javno upravo v Krškem

Javni natečaj Univerze v Ljubljani za novogradnjo Veterinarska fakulteta