Močnejše regije, uravnotežen razvoj: Predstavljena Strategija regionalnega razvoja 2026–2050

Ministrstvo je osnutek strategije pripravilo na podlagi spremembe novele Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je že v parlamentarni proceduri. Osnutek strategije določa dolgoročni okvir za skladen, trajnosten in policentričen razvoj države. Temelji na izhodišču, da je razvoj Slovenije neposredno odvisen od razvojne uspešnosti vseh regij. 

Osrednja razvojna usmeritev strategije je ekonomska preobrazba regij, s poudarkom na rasti produktivnosti in konkurenčnosti, krepitvi visoke dodane vrednosti ter celostni podpori razvoju človeških virov. Cilj je ustvarjanje kakovostnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo v vseh regijah čim bliže doma, ob hkratnem zagotavljanju odpornosti regij na družbene, okoljske, demografske in tehnološke spremembe. Le regije, ki so povezane, odporne in konkurenčne ter, ki so dobro upravljane lahko dosežejo zastavljene cilje.

Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je poudaril, da je razvoj in konkurenčnost države neposredno odvisen od uspešnosti vseh regij, zato je potrebna sistemska nadgradnja regionalne politike: »S spremembami zakona o skladnem regionalnem razvoju in novo strategijo do leta 2050 vzpostavljamo policentrični razvojni model, katerega cilj je visoka kakovost življenja v vseh regijah ter dolgoročno vzdržna gospodarska rast Slovenije.«

Strategija regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050 in regionalni razvojni programi razvojnih regij predstavljajo temeljne strateške dokumente regionalnega razvoja, ki določajo dolgoročne cilje, usmeritve in razvojne prioritete na nacionalni in regionalni ravni. Njuno izvajanje se uresničuje prek osrednjih izvedbenih dokumentov, in sicer Akcijskega programa vlade za skladen regionalni razvoj in dogovorov za razvoj regij, ki predstavljajo temeljni okvir za prenos strateških ciljev v nabor konkretnih, medsebojno usklajenih projektov in ukrepov z največjim razvojnim učinkom na regionalni ravni. Do njune vsebinske opredelitve in uskladitve se vodi teritorialni razvojni dialog, ki predstavlja stalen in strukturiran mehanizem sodelovanja med državo, regijami in lokalnimi skupnostmi. Teritorialni razvojni dialog v novem modelu regionalnega razvoja uveljavlja place-based pristop, saj omogoča prilagajanje razvojnih usmeritev specifičnim značilnostim, izzivom in razvojnim potencialom posameznih regij in območij ter hkrati krepi večnivojsko upravljanje in partnersko odločanje.

Pomemben poudarek strategija namenja tudi prostorski in infrastrukturni povezanosti regij ter dostopu do storitev splošnega pomena za vse prebivalce, ne glede na kraj bivanja. Policentrični razvoj omogoča krepitev regionalnih središč in funkcionalnih urbanih območij ter bolj uravnotežen razvoj celotnega ozemlja države.

»Pred nami je razvojna odločitev, ki presega mandat ene vlade: ali nadaljujemo s centralizacijo, ki poglablja razlike ali pa se odločimo za policentrični – uravnotežen razvoj. Za boljšo prihodnost države, poleg močne Ljubljane, potrebujemo tudi močen Maribor, Koper, Novo mesto in druga regionalna središča,« je ob predstavitvi strategije poudaril državni sekretar Srečko Đurov.

Dokument Strategije regionalnega razvoja Slovenije je bil po dogodku posredovan v medresorsko vladno proceduro. Cilj je, da bo strategija sprejeta še v mandatu te vlade.

Matej Arčon, podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu: »Slovenija mora delovati kot enotna ekipa, ki razume in spoštuje specifike posameznih regij, saj le tako lahko dosežemo usklajen razvoj celotne države. Čas je, da realno ocenimo stanje, identificiramo razvojne manjke in jih sistematično odpravimo. Nova strategija je za vlado ključnega pomena. Od lokalnih oblasti pričakujemo, da jasno opredelijo svoje prioritete in projekte, ki bodo okrepili moč regij. Naša skupna naloga je, da začrtamo jasno smer razvoja in ji s ciljno usmerjenimi vlaganji dosledno sledimo.«

Izjava ministra Simona Maljevca: »Država mora ljudem zagotoviti možnosti, da živijo kvalitetno življenje v svojem okolju, pa naj bo to z gradnjo prometne infrastrukture, razvojno naravnano stanovanjsko politiko, izboljšano demografsko politiko ali širjenjem socialnih storitev. Z zasledovanjem načel policentričnega razvoja bomo okrepili ne le družbeno povezanost, ampak tudi gospodarsko odpornost države, saj bo razvoj razpršen po vseh regijah in ne koncentriran zgolj v največjih mestih.«

Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport: »Potreben je radikalen preobrat v našem razvojnem vzorcu. Čeprav je Slovenija izjemno uspešna pri črpanju evropskih sredstev, moramo to učinkovitost nadgraditi z dejanskim transformacijskim učinkom v prostoru. Nekoč smo že bili policentrično razvita država z močnimi industrijskimi nosilci v vseh regijah in te kapacitete moramo ponovno vzpostaviti. Z novim finančnim okvirom in strateškimi mehanizmi, kot je STEP, sredstva usmerjamo v prebojne projekte. Spremeniti moramo miselnost: povezovanje in gospodarska ter varnostna krepitev na lastnih tleh sta danes najpomembnejša skupna podviga za našo prihodnost.«