Strokovni posvet o zeleni infrastrukturi in zgoščevanju naselij
Posvet se je začel s pozdravnimi nagovori Damijana Urankerja, namestnika generalne direktorice Direktorata za prostor in graditev in Matije Kovača, župana Mestne občine Celje. Župan je v uvodnem nagovoru predstavil strateške usmeritve zelene infrastrukture Mestne občine Celje ter izpostavil ključni pomen celostnega in trajnostnega načrtovanja urbanega prostora. Podrobneje je predstavil tudi konkretne projekte občine ter poudaril sistematičen pristop k urejanju prostora, ki temelji na aktivnem vključevanju javnosti in sodelovanju z lokalno skupnostjo.
O vlogi države in aktualnih usmeritvah na področju urejanja prostora je spregovoril dr. Jernej Červek z Ministrstva za naravne vire in prostor. V nadaljevanju je dr. Barbara Kostanjšek iz podjetja Acer Novo mesto d.o.o. predstavila pomen zelenih sistemov kot ključnega elementa kakovostnega in odpornega bivalnega okolja. V svojem prispevku je poudarila, da je pri razvoju zelenega sistema nujno upoštevati vse tri njegove vidike, morfološki, ekosistemski in socialni. Ob tem je izpostavila potrebo po zagotavljanju njihovega celostnega uresničevanja, strateškem in izvedbenem načrtovanju zelenega sistema ter vključevanju upravljavcev in zainteresirane javnosti v proces načrtovanja, pri čemer ima pomembno vlogo tudi ozaveščanje. Le na ta način je mogoče postaviti realne in strokovno podprte okvire za uspešno kandidiranje na razpisih. .
Strokovni del dogodka je bil namenjen vprašanjem urbane gostote in zgoščevanja naselij. Doc. dr. Janez P. Grom in doc. dr. Tomaž Berčič z Univerze v Ljubljani, Fakultete za arhitekturo, sta osvetlila arhitekturne in prostorske vidike urbane gostote. Poudarila sta, da je urbana gostota lahko pomemben vzvod za reševanje ključnih izzivov sodobnih mest, kot so zagotavljanje dostopnih stanovanj, povečanje podnebne odpornosti ter razvoj učinkovite in trajnostne mobilnosti. Ob tem sta opozorila, da razvoj novih prostorskih struktur na neki način prehiteva prostorsko načrtovanje, ki se tako rekoč “za nazaj” prilagaja novim prostorskim resničnostim.
Prof. dr. Alenka Fikfak in izr. prof. dr. Ilka Čerpes z Urbanističnega inštituta RS pa sta predstavili izzive ter priložnosti zgoščevanja naselij v kontekstu trajnostnega prostorskega razvoja. Dr. Fikfak je poudarila, da je prav visoka gostota v kombinaciji z mešano rabo prostora ključna za oblikovanje živahnih, varnih in družbeno kohezivnih mest. Ob tem pa je opozorila, da nas negativni pojavi, kot so pomanjkanje zelenih površin, omejena dostopnost do nekaterih storitev, povečan promet ter izkušnje pandemije COVID-19 v gosto poseljenih mestih, opozarjajo na nesorazmerje med pozidanim in odprtim prostorom ter na pod-dimenzioniranost prostorov, kjer prihaja do gneče. Ti izzivi po njenem mnenju nakazujejo tudi na zviševanje prostorskih standardov, zlasti z vidika dimenzije socialne distance.
Dogodek se je zaključil s paralelno razpravo o konkretnih izzivih sodobnega urbanizma, v kateri so udeleženci iz različnih strokovnih okolij izpostavili več ključnih poudarkov. Razprava je opozorila, da se v urbanizmu pogosto kopičijo vplivi in odločitve, ki niso neposredno povezani s prostorskim načrtovanjem, a nanj močno vplivajo. Kot pomemben izziv je bila izpostavljena potreba po boljših podatkih za načrtovanje, zlasti po geolokaciji delovnih mest, saj ta omogoča razumevanje praznjenja ali zgoščevanja prostora ter ustreznejše prostorske odzive.
Posebna pozornost je bila namenjena odporu prebivalstva do zgoščevanja, ki se pogosto samodejno povezuje z neustreznimi, preteklimi primeri pozidave. Udeleženci so poudarili, da zgoščevanje ne pomeni nujno visokih stolpnic, temveč obstajajo tudi vmesne, kakovostne in prostorsko bolj sprejemljive rešitve.
Razprava je naslovila tudi časovni razkorak med načrtovanjem in dejanskimi učinki v prostoru, saj se številni vplivi pokažejo šele desetletja kasneje. Kot možna pot naprej se je izpostavila potreba po krajših, bolj odzivnih in prilagodljivih procesih načrtovanja.
Pri zgoščevanju mest je bilo poudarjeno, da je nujno razmišljati o namenu razvoja in ciljni velikosti prebivalstva, saj to bistveno vpliva na tip in obliko pozidave. Opozorjeno je bilo tudi na možne sociološke učinke bivanja v visokih stavbah, kar zahteva premišljen, kontekstualen pristop, ne pa enoznačnega zavračanja posameznih tipologij.
Sklepno so se udeleženci strinjali, da je tematika izjemno kompleksna in zahteva nadaljnjo poglobljeno strokovno obravnavo. Poudarili so pomen tovrstnih posvetov za izmenjavo dobrih praks, boljše usklajevanje med lokalno in državno ravnjo ter za razvoj trajnostnih, vključujočih in kakovostnih urbanih prostorov v prihodnje.
Dogodek je bil organiziran v sklopu izvajanja projekta “Active Cities – Green Cities”.
Predstavitve so dostopne na povezavi: TUKAJ.