Stanje podnebja v Sloveniji in svetu ter hidrološke razmere v Sloveniji v letu 2025

Državni sekretar za okolje Uroš Vajgl je dejal: »Letna predstavitev podnebja na Agenciji za okolje – tretja zaporedoma– je eden redkih trenutkov, ko o podnebnih spremembah govorimo brez interpretacij in političnih poenostavitev – na podlagi meritev, analiz in dolgoročnih trendov, ki jih v Sloveniji sistematično spremljamo.

Rad bi poudaril, da podnebne spremembe niso več vprašanje prihodnosti, temveč realnost sedanjosti. Podatki, ki jih danes predstavlja Agencija za okolje, so temelj, na katerem moramo graditi odločitve – strokovno, odgovorno in dolgoročno.«

Meritve Agencije za okolje so namenjene spremljanju vremenskih razmer (sprotno obveščanje javnosti) in podnebnih razmer. Podatki o slednjem so podlaga za pripravo standardov v gradbeništvu, za prilagajanje na podnebne spremembe, za umerjanje podnebnih modelov, so pa tudi ključen vhodni podatek za računski model za napovedovanje vremena, torej imajo velik pomen za izdelavo vremenske napovedi.

Povezava na YT do predstavitve pomena meteoroloških meritev za obveščanje javnosti in izdelavo vremenske napovedi (Brane Gregorčič).

Kaj lahko naredi posameznik. Posamezniki se lahko prilagajamo podnebnim spremembam z varčno rabo vode in energije, zmanjševanjem odpadkov ter manjšo uporabo avtomobilov. Pomembno je tudi, da pripravimo dom na izredne vremenske razmere, na primer z izolacijo fasade in uporabo klimatske naprave za lajšanje poletne vročine. Če se ukvarjamo s kmetijstvom, je pomembna pravilna izbira sort, odpornih na sušo in namakanje. Poleg tega skrbimo za zdravje med vročinskimi valovi in redno spremljamo opozorila o vremenskih razmerah.

Podnebne razmere leta 2025 po svetu

Globalno je bilo leto 2025 drugo ali tretje najtoplejše od leta 1850, praktično enako toplo kot 2023,

• temperaturni odklon glede na obdobje 1850–1900 je blizu 1,5 °C, 
• trenutno smo verjetno tik pred mejo +1,5 °C po Pariškem dogovoru, 
• vsi meseci leta med tremi najtoplejšimi, 
• temperaturno najbolj izstopajoče razmere so bile leta 2025 v delih severne poloble, zlasti na severnem delu Tihega oceana, 
• morja še naprej kopičijo toploto zaradi povečanega učinka tople grede, lani rekord,  
• v vsem letu 2025 je zgornjih 2000 metrov oceanov sprejelo okoli 23 zetadžulov energije (okoli 34x več od celotne letne porabe energije človeštva), verjetno največ v posameznem letu v zadnjih desetletjih, 
• tudi v Evropi drugo ali tretje najtoplejše leto, odklon okoli 2,6 °C glede na povprečje 1850–1900.

Podnebne razmere leta 2025 v Sloveniji

Leto 2025 je bilo četrto najtoplejše leto od leta 1950 in petnajsto zaporedno nadpovprečno toplo leto,

• v zadnjih 40 letih se temperatura v Sloveniji zvišuje s hitrostjo kar 0,6 °C/desetletje,
• vsi letni časi in večina mesecev nadpovprečno topli,
• junij 2025 je bil rekordno topel, rekordno suh in rekordno osončen,
• v Dobličah pri Črnomlju je bil 26. junij 2025 dosežen nov slovenski junijski rekord: 38,4 °C,
• junij toplejši od julija in avgusta, s tem najtoplejši mesec v letu (kar se zgodi zelo redko),
• nenavadno topel januar (dve zelo topli obdobji v začetku in ob koncu januarja),
• nekaj poletnih in jesenskih neurij,
• 3. junija na Goričkega klestila debela toča,
• močni nalivi 16. in 17. novembra na območju Goriških brd do Tolmina
• posebej izrazitega mraza ali obilnega snega po nižinah ni bilo,
• osončenost je bila na ravni države nekoliko nadpovprečna, imeli smo 7 odstotkov več sonca kot običajno.

Hidrološke razmere leta 2025 v Sloveniji

Površinske vode.

• Leta 2025 je po slovenskih rekah preteklo za dobrih 5 odstotkov, manj vode kot v povprečju primerjalnega obdobja 1991–2020,
• vodnatost rek se je zmanjševala od jugozahoda proti severovzhodu,
• Dragonja, ki se je kar osemkrat v letu razlivala ali poplavljala, je dosegla 3. največji srednji letni pretok, 
• Mura in Drava sta dosegli 3. najmanjša srednja letna pretoka od leta 1981, 
• reke so bile najbolj vodnate marca, ko so se sredi meseca razlivale predvsem v južni polovici države, ob koncu meseca pa se je Krka ponovno razlila, 
• nadpovprečno vodnat je bil le še januar, takrat se je kar dvakrat razlivala Vipava, 
• najmanj vodnata sta bila junij in december,
• podpovprečna vodnatost je vztrajala od junija do konca leta, a dolgotrajnejših sušnih razmer nismo zabeležili.

Podzemne vode.

• Povprečne letne višine gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih so bile v območju od nizkih do običajnih višin v primerjavi z letnimi vrednostmi primerjalnega obdobja 1991–2020, 
• nižje gladine na letni ravni od običajnih: na Ptujskem in Čateškem polju ter v delih Apaškega, Murskega, Dravskega in Spodnjesavinjskega polja, nadpovprečne na Vrtojbenskem polju,
• mesečne višine gladin podzemne vode so bile večinoma podpovprečne, le april je izstopal z nadpovprečnimi višinami gladin,
• v drugi polovici leta so prevladovale zmerno sušne razmere, ki so najdlje trajale v Pomurju in Podravju,
• septembra in novembra so bile na Prekmurskem, Apaškem in Ptujskem polju izmerjene najnižje gladine podzemne vode v zadnjem desetletju,
• kraški vodonosniki so bili na jugozahodu države nadpovprečno, drugod pa podpovprečno vodnati.

Temperatura morja

• Srednja letna temperatura morja na mareografski postaji Koper je bila 18,0 °C, kar je izenačena druga najvišja srednja letna temperatura do sedaj,   
• morje je bilo vse mesece razen avgusta nadpovprečno toplo,
• srednja septembrska temperatura je bila najvišja do sedaj.