Državna sekretarka Maša Žagar na predstavitvi nacionalnega načrta za obnovo narave

Na dogodku, ki ga je z govorom otvoril minister za naravne vire in prostor Jože Novak, je zbrane nagovorila tudi državna sekretarka Maša Žagar. Poudarila je: »Varovanje narave in prehranska varnost, vključno s kmetijstvom in pridelavo hrane, sta prepoznani kot prednostni nalogi države. Zato je treba najti ravnovesje med obema strateškima ciljema, da ohranimo naravo za prihodnje generacije in hkrati zagotovimo prehransko varnost, katere vir je kmetijstvo. Omejitve so nujne, vendar je nujno, da si pri tem razdelimo bremena in vsi nosimo svoj del odgovornosti.«

Slovenija ima eno najbolj razdrobljenih kmetijskih struktur v EU. Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva je 6,7 hektarja, 60 odstotkov vseh kmetij je manjših od pet hektarov, kmetij, večjih od 50 hektarov, pa je manj kot en odstotek. Na območjih Nature 2000 je povprečna kmetija še manjša, in sicer meri 5,9 hektarja. Stroški pridelave so zato višji, pogoji za konkurenčnost pa zahtevni. Vsaka zahteva po dodatnih okoljskih ukrepih je za kmete velik izziv. Če želimo, da bodo ti ukrepi sprejeti, moramo zagotoviti ustrezno podporo – ne le kmetom, temveč tudi potrošnikom, saj s tem zagotavljamo varno, kakovostno in trajnostno pridelano hrano.

Slovenija je tudi ena najbolj gozdnatih držav v Evropi. Gozdovi pokrivajo več kot 58 odstotkov našega ozemlja. Ti so ključni za blaženje podnebnih sprememb, zadrževanje ogljika, varovanje tal pred erozijo in zagotavljanje lesa kot obnovljive surovine. A tudi gozdarstvo se sooča z izzivi: podnebne spremembe prinašajo suše, vetrolome, napade podlubnikov in povečano požarno ogroženost. Obnova narave mora zato vključevati ukrepe za ohranjanje zdravih, odpornih gozdov, ki bodo zagotavljali večnamensko rabo – od ekoloških funkcij do gospodarskih in socialnih koristi.