Pozitivni trendi pri pobiranju javnofinančnih prihodkov tudi v letu 2025
Primerjalno gledano so v letu 2025 vse štiri blagajne javnega financiranja, to so: proračun države, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in proračuni občin, prejele več sredstev. V primerjavi z letom 2024 so se najbolj povečali prihodki blagajne ZZZS.
Prispevki za socialno varnost za zagotavljanje pravic iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, ki se pretežno vplačujejo v blagajno ZPIZ in ZZZS, v manjšem obsegu pa tudi v proračun države, so v primerjavi z letom 2024 narasli za 894,9 milijona evrov oziroma 8,5 odstotka in so v skupnem znesku znašali 11,4 milijarde evrov.
Prihodki iz naslova davkov na dohodek in dobiček so v letu 2025 znašali 5,6 milijarde evrov, kar je za 21,5 milijona evrov oziroma 0,4 odstotka več kot leta 2024. V primerjavi z letom 2024 so bili višji prihodki iz naslova akontacij dohodnine, in sicer za 151,9 milijona evrov oziroma 4,2 odstotka, in so znašali 3,7 milijarde evrov. Pretežni del prihodkov akontacij dohodnine predstavlja akontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki je znašala 3,3 milijarde evrov.
Porast v vrednosti 264,7 milijona evrov oziroma 3,5 odstotka izkazujejo pobrani domači davki na blago in storitve, ki so v letu 2025 znašali 7,9 milijarde evrov. V letu 2025 je bilo pobranega za 5,6 milijarde evrov davka na dodano vrednost, kar je 221,2 milijona evrov oziroma 4,1 odstotka več kot v letu 2024.
V primerjavi z letom 2024 je bilo v letu 2025 za 68,1 milijona evrov oziroma 31,5 odstotka več pobranih carin; prihodki so znašali 284,9 milijona evrov. Glavni razlogi za rast so predvsem večji uvoz avtomobilov, električnih akumulatorjev in transformatorjev.
Davčni dolg je na dan 31. december 2025 po preliminarnih podatkih znašal 847,1 milijona evrov za vse blagajne javnega financiranja in se je v letu 2025 glede na stanje 31. december 2024 znižal za 54,8 milijona evrov oziroma 6,1 odstotka.
Od ustanovitve Finančne uprave v letu 2014 se je davčni dolg znižal za 574,2 milijona evrov oziroma 40,4 odstotka ob tem, da so v istem obdobju pobrani javnofinančni prihodki porasli za 13,0 milijard evrov oziroma 95,5 odstotka.
V spodnji preglednici je prikazan trend rasti javnofinančnih prihodkov ob hkratnem upadanju davčnega dolga ob koncu proračunskega leta. Delež dolga v pobranih javnofinančnih prihodkih pada in za leto 2025 po preliminarnih podatkih znaša 3,2 odstotka.
Preglednica: Delež davčnega dolga v pobranih javnofinančnih prihodkih in prejemkih v Finančni upravi po letih
| 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 (preliminarno) | 2025 (preliminarno) | |
| Skupaj javnofinančni prihodki FURS | 16.281.755.053 | 19.215.497.864 | 21.049.211.315 | 22.514.980.147 | 25.120.839.871 | 26.604.231.541 |
| Davčni dolg na dan 31. 12. | 998.089.393 | 918.507.974 | 896.349.990 | 841.808.794 | 901.937.257 | 847.146.988 |
| Delež davčnega dolga v pobranih javnofinančnih prihodkih in prejemkih FURS v % | 6,1 | 4,8 | 4,3 | 3,7 | 3,6 | 3,2 |