Slovenija soustvarja evropsko prihodnost Geoprostorske umetne inteligence
Geoprostorska umetna inteligenca je uporaba umetne inteligence (UI), združene z geoprostorskimi podatki, znanostjo in tehnologijo, za pospešitev razumevanja poslovnih priložnosti, vplivov na okolje in operativnih tveganj v resničnem svetu. Organizacije modernizirajo delovanje, da bi poslovale v velikem obsegu s pomočjo avtomatizirane generacije podatkov ter dostopnih prostorskih orodij in algoritmov.
Evropski geoinformacijski prostor se hitro spreminja, pri tem pa ima ključno vlogo Evropska organizacija za raziskavo prostorskih podatkov - EuroSDR (European Spatial Data Research), ki že desetletja povezuje nacionalne kartografske in geodetske uprave ter akademske institucije po Evropi. Njena posebnost je, da deluje kot most med raziskovalnimi dosežki in operativnim delom državnih agencij.
Da bi to povezavo še okrepili na področju umetne inteligence, je bila ustanovljena nova posebna interesna skupina, imenovana GeoAI Special Interest Group (SIG), katere prvo srečanje je od 26. do 28. novembra 2025 potekalo v Rotterdamu.
Delavnice so se aktivno udeležili predstavniki več kot desetih držav ter raziskovalci in strokovnjaki iz industrije, med njimi tudi delegacija iz Slovenije: mag. Melita Ulbl - Geodetska uprava Republike Slovenije, Urad za množično vrednotenje nepremičnin in mag. Primož Melanšek - Geodetska uprava Republike Slovenije Urad za nepremičnine ter dr. Anka Lisec z Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
Dogodek ni bil klasična konferenca, temveč je bil organiziran v obliki intenzivne interaktivne delavnice, v kateri je bilo potrebno stalno sodelovanje: izmenjava idej, oblikovanje predlogov, skupno načrtovanje ter iskanje poti, kako umetna inteligenca lahko izboljša upravljanje in uporabo prostorskih podatkov v Evropi.
Glavni cilj srečanja je bil oblikovati vizijo in razvojni načrt za novo interesno skupino GeoAI (SIG). Razprave so se osredotočale na ključne izzive, kot so standardizacija podatkov in modelov (angleško Open Geospatial Consortium - OGC), pravni okvir za uporabo umetne inteligence, ter vzpostavitev kataloga modelov, ki bi državam omogočil deljenje in ponovno uporabo tehnologij. Udeleženci so definirali tudi kratkoročne cilje, med drugim izvedbo testnih primerov in programov usposabljanja, ter dolgoročno vizijo, ki vključuje oblikovanje evropskega referenčnega standarda GeoAI ter integracijo velikih jezikovnih modelov (LLM - large language models) v geoportale. Za namen skupnega povezovanja naj bi v prihodnosti zaživel tudi portal skupine GeoAI SIG.
Posebej je bil poudarjen širši kontekst delovanja: Evropska organizacija za raziskavo prostorskih podatkov - EuroSDR skrbi, da rezultati raziskav ne ostanejo le v akademskem prostoru, temveč se prenesejo v vsakodnevne postopke nacionalnih geodetskih uprav. Državam nudi platformo zaupanja, kjer lahko brez tekmovalnosti primerjajo svoje pristope, testirajo nove metode, izmenjujejo izkušnje, razvijajo skupne smernice in se učijo ena od druge. To je še posebej pomembno danes, ko se geodetske evidence in prostorski podatki posodabljajo z uporabo geodetske metode za merjenje razdalje s pomočjo laserskih žarkov - Lidar (Light Detection and Ranging), satelitskih posnetkov, fotogrametrije in tridimenzionalnega - 3D modeliranja, tehnologije pa se razvijajo hitreje, kot jih lahko posamezne države same implementirajo.
Zelo zanimivo je bilo slišati primere, kako umetno inteligenco že uporabljajo nekatere evropske geodetske uprave. Švedski Lantmäteriet (švedska uprava za kartiranje, katastrske zadeve in registracijo zemljišč) tako razvija rešitve za samodejno prepoznavanje cest in stavb na ortofotih in Lidarju, s čimer pomembno skrajšujejo čas posodabljanja kartografskih podatkov. Estonska geodetska uprava uporablja strojno učenje za prepoznavanje sprememb v pokrivnosti tal in za avtomatsko posodabljanje topografskih baz. Nizozemski Kadaster (Nizozemski katastrski, zemljiški in kartografski urad) pa uporablja modele za prepoznavanje objektov, kot so sončne elektrarne in skladiščni kompleksi, kar jim omogoča hitrejše in bolj natančno spremljanje rabe prostora. Tovrstne rešitve so dokaz, da se AI v geodeziji ne uporablja več le eksperimentalno, temveč je pogosto že kot del rednih delovnih procesov.
Zakaj je sodelovanje v posebni interesni skupini, SIG GeoAI pomembno za Slovenijo? Umetna inteligenca postaja nepogrešljiva v vseh panogah, geoinformacijski sektor pa pri tem ni izjema. Prostorski portali vsebujejo ogromne količine podatkov, vendar jih uporabniki pogosto težko najdejo in razumejo. Veliki jezikovni modeli - LLM-ji lahko to spremenijo, saj omogočajo razvoj pametnih asistentov, ki uporabnika vodijo skozi podatkovne baze, pojasnjujejo postopke in pomagajo razumeti prostorske informacije. Pri obdelavi satelitskih posnetkov, letalskih posnetkov - DOF in drugih obsežnih podatkovnih nizov pa AI ponuja rešitve za avtomatizacijo postopkov, zmanjšanje stroškov in izboljšanje kakovosti informacij.
Ključno je, da se v takšnih pobudah vključujejo zaposleni z različnih področij GURS-a: strokovnjaki, ki skrbijo za pridobivanje podatkov (na primer iz satelitskih posnetkov, DOF-ov), ter uporabniki teh podatkov iz različnih oddelkov, kot sta Urad za nepremičnine (UN) in Urad za množično vrednotenje nepremičnin (UMVN). Le s sodelovanjem vseh deležnikov lahko določimo, katere podatke je smiselno pridobivati, in hkrati razumemo postopke njihovega nastajanja. To znanje je temelj za kakovostno uporabo podatkov v nadaljnjih procesih. Mednarodno sodelovanje je pri tem ključnega pomena. Geografske značilnosti držav se pogosto prekrivajo, njihovi izzivi pa so podobni. Skupni razvoj in deljenje modelov preprečujeta podvajanje dela, omogočata hitrejši napredek in krepita evropsko inter operabilnost podatkov. Kot je bilo večkrat poudarjeno tudi v predstavitvah Evropske organizacije za raziskavo prostorskih podatkov EuroSDR, prav to povezovanje omogoča, da se inovacije prenesejo v operativno prakso: od katastrov in registrov nepremičnin do 3D modelov in nacionalnih topografskih baz.
Za Geodetsko upravo Republike Slovenije sodelovanje v posebni interesni skupini SIG GeoAI predstavlja strateško priložnost: dostop do najnovejšega znanja, soustvarjanje evropskih standardov, možnost vključevanja v mednarodne projekte in razvoj naprednih storitev za uporabnike. Pričakovati je mogoče napredek pri razvoju inteligentnih asistentskih sistemov, boljših procesov posodabljanja podatkov in učinkovitejšega upravljanja prostora.
Rotterdamsko srečanje je tako postavilo temelje za evropsko skupnost Geoprostorska umetna inteligenca, angleško Geospatial artificial intelligence - GeoAI (stran v angleščini), v kateri bo Slovenija od začetka aktivno sodelovala. To je pomemben korak k sodobnim, inteligentnim in uporabnikom prijaznim geoinformacijskim storitvam prihodnosti.
