Presihajoče jezero - monografija o Cerkniškem jezeru

Prve znane omembe Cerkniškega jezera so nastale pred okoli 2000 leti in so delo grškega geografa Straba, kar nakazuje, da je bilo jezero dobro poznano že v antiki. Prve podrobnejše opise napajanja in odtekanja vode na jezeru je leta 1551 pripravil Georg Wernher.

Verjetno najbolj poznano zgodovinsko delo, ki že zelo dobro pojasnjuje dinamiko poplavljanja Cerkniškega polja, pretakanje ter skladiščenje podzemne vode, ter način življenja ljudi na tem območju, pa je napisal Janez Vajkard Valvasor v delu Slava Vojvodine Kranjske (1689).

Pred triindvajsetimi leti je izšla prva znanstvena monografija o Cerkniškem jezeru z naslovom Jezero, ki izginja. V njej je zbran velik del tedanjega védenja o Cerkniškem jezeru, o podnebnih, hidroloških, geoloških, bioloških, naravovarstvenih, etnoloških in arheoloških posebnostih območja.

Pravkar izšla monografija predstavlja dinamiko poglavitnih karakteristik presihajočega jezera, zlasti pa značilnosti njegovega ekosistema, ki ga oblikujejo skrajne spremembe vodostajev, zaradi česar lahko služi kot model, na podlagi katerega je mogoče razbrati obseg in težnje spreminjanja in delovanja drugih vodnih ekosistemov, ki so danes izpostavljeni skrajnim hidrološkim dogodkom – dolgotrajnim poplavam in dolgotrajnim sušam.

Prispevke v monografiji so, vsak iz svojega strokovnega področja, pripravili sodelavci iz različnih inštitucij: iz Biotehniške fakultete, Nacionalnega inštituta za biologijo, Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Notranjskega regijski park, Inštituta Jožef Štefan in drugih. Med avtorji monografije so tudi sodelavci Agencije za okolje Florjana Ulaga, Peter Frantar, Mišo Andjelov in Nataša Dolinar.

V prispevkih Podnebje v zaledju Cerkniškega polja – splošne značilnosti, trendi in pričakovana dinamika v prihodnosti ter Hidrološke značilnosti Cerkniškega polja – sezonska in dolgoletna dinamika v količini in kakovosti vode ter vpliv človekovih posegov razlagamo dinamiko glavnih podnebnih spremenljivk na podlagi dolgoletnih nizov podatkov ter pričakovane vplive sprememb podnebja na značilnosti odtoka, hidrološkega režima in vodne bilance Cerkniškega polja ter njegovega hidrološkega zaledja.

V prispevku Glivna kolonizacija korenin različnih rastlinskih vrst je potrjena prisotnost gliv v Cerkniškem jezeru, ki omogočajo hitrejše odzive rastlinskih vrst in zato večjo prožnost spreminjajočega se poljskega ekosistema. Rezultati glivne kolonizacije korenin navadnega trsta kažejo na to, da so glive bolj pogoste kadar tla niso zalita z vodo, ob poplavljanju pa se ohranijo v koreninskem sistemu.

Monografijo je izdala Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, založila pa Založba Univerze v Ljubljani. Spletna različica je objavljena na strani Univerze v Ljubljani med e-knjigami. Mogoče pa bo naročiti tudi tiskano različico.

Prijetno branje vam želimo.