Finančni petek: Proračunsko leto

V Republiki Sloveniji je proračunsko leto izenačeno s koledarskim (od 1. januarja do 31. decembra).

To je obdobje, za katerega Državni zbor sprejme prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke države v tekočem letu za naslednji dve leti, v načrtu razvojnih programov pa se opredeli štiriletni okvir proračunske porabe. Po sprejetju nastopi faza izvrševanja proračuna, ko se sredstva tekočega leta porabljajo v skladu z zastavljenimi načrti.

Ko se proračunsko leto izteče, nastopi čas za poročanje o izvršitvi proračuna (zaključni račun) in revizijo porabe. Zaključni račun proračuna Republike Slovenije je akt, v katerem prikažemo predvidene in realizirane prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke države za preteklo leto. Z njim ugotavljamo skladnost načrtov z dejansko porabo, kar zagotavlja popolno transparentnost.

Postopek priprave zaključnega računa je natančno določen in vključuje več stopenj nadzora. Najprej vsak neposredni uporabnik proračuna, kot so ministrstva in vladni uradi, pripravi zaključni račun svojega finančnega načrta. Na Ministrstvu za finance podatke združimo v predlog zaključnega računa državnega proračuna in ga do konca marca predložimo Računskemu sodišču, ki nato opravi neodvisno revizijo pravilnosti in smotrnosti porabe. Zaključni račun proračuna države pošlje Vlada najpozneje do 1. oktobra tekočega leta skupaj z dokončnim poročilom Računskega sodišča v sprejem Državnemu zboru.

Prvi predhodni podatki za leto 2025 bodo torej na voljo že v začetku leta 2026, celoten postopek z revizijo vred pa se nato zaključi v jeseni.

Transparentnost priprave zaključnega računa proračuna države zagotavlja jasen vpogled v to, kako so bila javna sredstva dejansko zbrana in porabljena. Primerjava med načrtovanimi in realiziranimi prihodki ter odhodki je predstavljena pregledno, pri čemer so vsa pomembnejša odstopanja tudi pojasnjena, s čimer se zagotavlja odgovorno upravljanje javnih financ.