Začel je veljati Zakon o lastniški zadrugi delavcev
Z Zakonom o lastniški zadrugi delavcev se uvaja model, ki omogoča zaposlenim trajno, stabilno in široko udeležbo v lastništvu gospodarskih družb, v katerih so zaposleni, s posebnim poudarkom na dolgoročni stabilnosti delovanja podjetij in reševanju vprašanj lastniškega nasledstva.
Model solastništva zaposlenih in namen zakona
Zakon določa način ustanavljanja in delovanja lastniške zadruge delavcev – posebne pravne osebe, ki v imenu zaposlenih pridobi, upravlja in razpolaga s kapitalsko naložbo matične družbe. Namen modela je zagotoviti stabilno in trajnostno solastništvo, ki temelji na prostovoljni odločitvi lastnika podjetja in široki vključenosti zaposlenih prek kolektivnega posrednega lastništva. Ta ureditev omogoča vključevanje delavcev v lastništvo brez neposredne investicije lastnih prihrankov, saj se odkup deležev financira iz prihodnjih dobičkov podjetja.
Zakon temelji na enemu od globalno najuspešnejših modelov solastništva zaposlenih – zlasti iz modela ESOP (angleško Employee Stock Ownership Plan), ki je najbolj razširjen v Združenih držav Amerike. Slovenija je s sprejemom Zakona o lastniški zadrugi delavcev postala četrta država na svetu, ki je lastništvo zaposlenih uredila s pomočjo modela ESOP (poleg Združenih držav tovrstno zakonsko ureditev poznajo tudi v Veliki Britaniji in Kanadi).
Ključne značilnosti in ureditev
- Posredni model lastništva zaposlenih: Lastništvo se izvaja prek lastniške zadruge delavcev, v katero so zaposleni vključeni kot člani. Članstvo je vezano na zaposlitev v matični družbi in preneha ob prenehanju delovnega razmerja.
- Prostovoljnost in širina vključevanja: Model omogoča, da se v lastništvo vključijo vsi zaposleni, ne glede na višino dohodkov, če se odločijo pristopiti k zadruzi in izpolnjujejo zakonske pogoje.
- Posebna davčna obravnava: Zakon določa stimulativne davčne ukrepe – tako za fizične osebe (lastnike in delavce) kot za pravne osebe (matična družba in lastniška zadruga). Med drugim se pri prodaji deležev ob sprostitvi pogojev ne ugotavlja primerljiva tržna cena, davčna osnova pa se zniža za 20 odstotkov. Davčna obveznost delavcev nastopi šele ob prejemu dohodka, obdavčitev pa se znižuje z daljšim trajanjem članstva vse do ničelne stopnje po 15 letih. Davčne olajšave so predvidene tudi pri financiranju zadruge s strani matične družbe. Varovalke in mehanizmi vračila prejetih davčnih ugodnosti so vključeni v zakon, če pride do prodaje deležev s strani zadruge.
- Finančni instrumenti in podpora: Zakon omogoča podlago za razvoj finančnih instrumentov in sofinanciranje odkupov deležev s kohezijskimi sredstvi, kar dodatno krepi izvedljivo podporo podjetjem in zadružnikom.
Pomen za gospodarstvo in lokalne skupnosti
Zakon o lastniški zadrugi delavcev je odgovor na strukturne izzive slovenskega gospodarstva – zlasti vprašanja lastniškega nasledstva v malih in srednje velikih podjetjih. Velik delež teh podjetij je bil ustanovljen pred več kot tridesetimi leti, lastniki pa se množično približujejo upokojitvi brez jasnih nasledstvenih načrtov (podrobneje o tem v raziskavi, objavljeni oktobra 2025). Z novo ureditvijo se ustvarja trajnostna možnost prenosa lastništva na zaposlene, ki ohranja delovna mesta, stabilnost poslovanja in povezanost podjetij z lokalnimi skupnostmi.
Prednosti lastništva zaposlenih
Mednarodne študije in primeri praks kažejo, da ima udeležba zaposlenih v lastništvu pomembne učinke za podjetja in širše okolje:
- večja produktivnost in odpornost podjetij v času gospodarskih nihanj,
- nižja fluktuacija zaposlenih in višja stabilnost zaposlovanja,
- izboljšana povezava z lokalnimi skupnostmi in trajnostni razvoj,
- večja vključenost zaposlenih v odločanje in posledično višja motivacija ter pripadnost delovnemu okolju.
Evidenca in nadzor
Ministrstvo za solidarno prihodnost vodi evidenco lastniških zadrug in skrbi za nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za status lastniške zadruge, s čimer se zagotavlja transparentnost in skladnost poslovanja z zakonskimi določili.