Informativno in uporabno o okolju in v njem

Nenehno razvijajoča se tehnologija za spremljanje vremena

Na Agenciji za okolje smo naredili še korak naprej k zagotavljanju kakovostnih radiosondažnih meritev. Namestili smo postajo za radiosondažo, ki omogoča samodejen spust balona.

To bo omogočilo nadaljevanje rednih spustov ter upoštevanje smernic Svetovne meteorološke organizacije (angleško World Meteorological Organization - WMO).

Letos zaznamujemo 30 let od prvih meritev z meteorološkimi baloni v Sloveniji. Tehnologija je v tem času napredovala. Merilne sonde, pripete na balone, so manjše in lažje, merilna tipala kakovostnejša.

Radiosondažne meritve ozračja vsebujejo potek temperature, vlage in vetra z višino v visoki resoluciji od 5 m od tal do višine okoli 20 km. Te meritve so izredno pomembne za meteorološke modele za napovedovanje vremena (ALADIN), za spremljanje in napovedovanje kakovosti zraka, za prognostično oceno stanja v ozračju (npr. pogoji za nastanek močnih neviht, pojav temperaturnih obratov …).

Radiosondažne meritve so uporabne tudi za nekatere športne panoge, ki se odvijajo v zraku.

Državne meteorološke službe po svetu redno dnevno spuščajo meteorološke balone za prej omenjene potrebe.

Z radiosondažnimi meritvami zagotavljamo vsakodnevne meritve ozračja, ki so eden od pomembnih virov podatkov za kakovostne numerične vremenske napovedi (ALADIN), so pomembna podporna informacija pri napovedovanju vremena za meteorološke prognostike tako v Ljubljani kot na letališčih in vir podatkov za napovedovanje kakovosti zraka.

Evropski meteorološki satelit Meteosat tretje generacije

Na Agenciji za okolje vrsto let sprejemamo, obdelujemo in prikazujemo podatke meteoroloških satelitov Meteosat. Leto 2025 je bilo prelomno.

Po 20 letih je evropski meteorološki satelit Meteosat tretje generacije (MTG-I1) nasledil prejšnjo generacijo (MSG). Izstreljeni pa so bili še trije drugi sateliti (MTG-S1, Metop – Second Generation A1 in Sentinel – 6B), kar je izjemno redko v istem letu.

Satelitski podatki geostacionarnega satelita Meteosat so pomembni za strokovne službe znotraj Agencije za okolje: meteorološko prognozo, hidrološko prognozo, letalsko meteorologijo, agrometeorologijo, kontrolo podatkov. Posebej so satelitski podatki pomembni za spremljanje prehodov front in ob močnih nevihtah.

Vsi z dostopom do spleta lahko spremljate trenutno oblačnost.

Izboljšane satelitske meritve bodo omogočale hitrejša opozorila pred ekstremnimi vremenskimi pojavi, boljše spremljanje nastanka in razkroja megle, natančnejše spremljanje gibanja zračnih mas, aerosolov in vulkanskega prahu idr. Prvič je možno iz vesolja spremljati tudi atmosferske razelektritve nad Evropo na vsakih 10 do 30 sekund.

Sateliti Meteosat tretje generacije so v lasti 30 držav članic EUMETSAT, tudi Slovenije.

V darilih je skrita naša pozornost do bližnjih, naj postane evidentna tudi v skrbi za okolje

Praznični čas je tudi čas nakupovanja daril, hrane in okrasja, kar vodi v večjo količino odpadkov.

V Sloveniji je leta 2023 nastalo nekaj več kot 1,1 milijona ton komunalnih odpadkov, kar je 8 odstotkov več kot leto prej, od tega jih je bilo 69 odstotkov zbranih ločeno. Več kot četrtino nastalih komunalnih odpadkov je predstavljala odpadna embalaža. Leta 2023 je v Sloveniji nastalo skoraj 294.000 ton odpadne embalaže, od tega je bila več kot petina izdelana iz plastike, ki ima zaradi svoje obstojnosti še posebno velik vpliv na okolje.

Istega leta pa je v Sloveniji nastalo tudi skoraj 165.000 ton odpadne hrane, kar pomeni v povprečju 78 kilogramov na vsakega prebivalca. V to količino je vključena odpadna hrana (vključno z deli, ki običajno niso primerni za prehrano ljudi, kot so olupki, lupine, kosti in podobno.) iz gospodinjstev, restavracij in gostinskih storitev, prodaje na drobno in distribucije hrane ter iz dejavnosti proizvodnje in predelave hrane (vključno s primarno pridelavo). Največ, skoraj polovico vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih.

Naj bo praznični čas predvsem čas hvaležnosti in upanja, obenem pa je lahko tudi priložnost za razmislek o naših potrošniških navadah in bolj odgovorno ravnanje. Z izbiro trajnostnih daril, manjšimi, premišljenimi nakupi in deljenjem dobrot praznične mize z bližnjimi prispevamo k zmanjšanju količin nastalih odpadkov ter bolj trajnostnemu ravnanju z naravnimi viri.

Agencija za okolje v okviru svojih pristojnosti zbira in analizira podatke o odpadkih. Ti podatki predstavljajo osnovo za pripravo nacionalne zakonodaje in politik na področju odpadkov ter za izračune, potrebne za izpolnjevanje mednarodnih poročevalskih obveznosti Slovenije.

Kakovost voda

V okviru rednega monitoringa kemijskega stanja voda smo v letu 2025 odvzeli 2409 vzorcev na 415 vzorčnih mestih.

Izvedli smo 12 različnih tipov preiskovalnih monitoringov, kjer smo določali moderna onesnaževala (ostanke zdravil, PFAS, t. i. »večne kemikalije«, patogene mikroorganizme), spremljali vpliv industrije in učinkovitost komunalnih čistilnih naprav ter njihov vpliv na stanje voda.

V letu 2025 smo v porečju Drave, Mure in Jadranskih rek izvedli naslednje preiskovalne monitoringe:

• spremljanje Meže zaradi ugotavljanja vpliva tovarne TAB na njeno kakovost,
• spremljanje Žabnika in Polskave zaradi ugotavljanja vpliva tovarne Albaugh Rače na njuno kakovost,
• spremljanje kakovosti vodotokov za papirnicami na podlagi parametra PFOS (perfluorooktan sulfonska kislina je tudi končni produkt kemijske ali biorazgradnje produktov, ki vsebujejo fluor, ki obstaja v obliki anionov v soli, derivatih in polimerih),
• spremljanje vpliva komunalnih čistilnih naprav nad 20.000 populacijskih enot na vodotoke na podlagi parametrov PFOS in ostanki zdravil v vodi,
• spremljanje vode za kmetijsko namakanje na podlagi mikrobioloških parametrov: Intestinalni enterokoki, Escherichia coli in MST test (sledenje izvoru fekalnega onesnaženja),
• spremljanje Padavinskega jarka zaradi ugotavljanja vpliva bioplinarne Ormož na njegovo kakovost,
• spremljanje Ledave in Martjanskega potoka zaradi ugotavljanja vpliva termalne vrtine Rak 1, Rakičan na njuno kakovost.
• Zaradi požara v podjetju Plana na Teznu je bilo dodano novo vzorčno mesto ROGOZA Rog-2/10. V program monitoringa so bili izbrani parametri, ki bi lahko zaznali vpliv požara in požarnih vod na podzemno vodo. Izbrani parametri so bili dodani tudi na redno vzorno mesto ROGOZA Rog-1/10. Vzorčni mesti sta bili uvrščeni v program v obeh vzorčenjih.

Kakovost kopalnih voda smo v skladu s spremembo Uredbe o upravljanju kakovosti kopalnih voda spremljali na 49 kopalnih območjih. Ne na celini ne na morju letos ni bilo kopalne vode, ki bi imela nezadostno kakovost. Na morju je bilo odličnih kar 95,2 odstotka kopalnih voda, prestanek je bil neocenjen zaradi premajhnega niza spremljanja, saj so bile te kopalne vode v letu 2025 v program vključene prvič. Na celini je bilo odličnih 57,1 odstotka voda.

Sončne kreme smo spremljali v okviru EU Nadzornega seznama snovi in nakazujejo občasno prisotnost ostankov sončnih krem na kopalnih vodah na morju ter na nekaterih stoječih vodah. V letu 2026 bomo spremljanje sončnih krem v kopalnih vodah nadaljevali.

Priporočila glede kopalnih voda

Po zadnjem vrednotenju ni slabe kopalne vode, kjer bi bilo zaradi nestabilnih razmer v preteklosti (zadnja 4 leta) kopanje prepovedati, odsvetovati. Tudi na neocenjenih kopalnih vodah podatki za 2025 kažejo dobro stanje, primerljivo z razmerami na bližnjih kopalnih vodah, ki so pod rednim spremljanjem že vrsto let.

Med sezono se pojavljajo kratkotrajna onesnaženja, vendar so navadno posledica obilnejših padavin. Običajno je ob naslednjem vzorčenju (ponovitev opravimo običajno v 3 do 5 dneh), mikrobiološko stanje boljše. Kopanja tako ni potrebno odsvetovati.

Je pa poleti lahko nizek vodostaj rek in so vode toplejše, zato se na mestih, kjer voda zastaja, lahko pojavi prekomerna obrast kamnov in razcvet rastlinja, ki pa je že naravno prisotno in kazi le estetski videz vode. Možen je zdrs kopalcev na bolj obraslih kamnih.

Po nalivih načeloma povsod, tudi v EU, velja pravilo, da se ne kopamo vsaj kak dan ali dva, dokler se hidrološke razmere ne vzpostavijo nazaj na običajno stanje. Vode so po dežju motne, deroče, meteorne vode sperejo obrežne površine in je s tem možen vnos onesnaževal, ki v suhem vremenu niso prisotna. Ob mešanem kanalizacijskem sistemu lahko fekalne vode prelivajo in se spirajo v obrežne vode.

Potrebno je spremljati stabilizacijo do naravnih razmer na osnovi motnosti, opazovati morebiten pojav nečistoč na površini.

Vodnatost rek

Kot kaže, bo skupna vodnatost slovenskih rek leta 2025 nekoliko podpovprečna, a blizu dolgoletnega povprečja.

Najbolj vodnat mesec je bil marec, ko je po rekah preteklo dobrih 70 odstotkov več vode kot v običajnem marcu. Tega meseca so bile vse reke, razen Mure, nadpovprečno vodnate. Sredi meseca smo zabeležili razlivanja in poplavljanja predvsem v južni polovici države pa tudi v porečjih Poljanske Sore in Dravinje. Ob koncu meseca pa se je razlivala Krka. Reke na Primorskem pa tudi posamezne alpske reke, Soča, Sava Bohinjka in Savinja v povirju, so se približale največjim marčevskim pretokom od leta 1981.

Najmanj vode pa je po slovenskih rekah preteklo junija. Vodnatost je bila v tem mesecu dvakrat manjša od običajne, pri čemer je prav po vseh rekah preteklo manj vode kot običajno. Manj kot polovica običajne količine vode je preteklo na jugozahodu in severovzhodu Slovenije, pri čemer je Mura v Gornji Radgoni dosegla najmanjši srednji junijski pretok od začetka meritev na tej postaji leta 1930.

Velika marčevska in mala junijska vodnatost na alpskih rekah izkazujeta spremembe v pretočnem režimu. Pozimi in zgodaj spomladi vedno več padavin pade v obliki dežja, zato so v teh mesecih pretoki alpskih rek večji od dolgoletnega povprečja. Nasprotno pa so pretoki alpskih rek v poznopomladanskih in zgodnjepoletnih mesecih manjši od dolgoletnega povprečja, saj je zmanjšana zaloga vode iz snežne odeje prej izčrpana.

Pregled razlivanj in poplav

Poplavam, predvsem hudourniškega značaja, je bila leta 2025 najbolj podvržena Primorska. Največkrat, kar osemkrat, pa se je v letošnjem letu razlivala ali poplavljala reka Dragonja.

Prve visokovodne razmere in poplave smo sicer zabeležili marca. Obsegale so veliko večino rek v južni polovici države, po intenziteti pa niso presegle 2. visokovodne vrednosti pretokov ali vodostajev.

Drugič smo poplave zabeležili ob koncu avgusta in začetku septembra, ko je najbolj intenzivno narasla Dragonja in poplavljala v večjem obsegu. Poplavljale so tudi druge reke v slovenski Istri in Pivka, razlivale pa so se še posamezne reke na Notranjskem.

Sredi novembra pa so sledile še silovite hudourniške poplave na Goriškem. Pri tem sta Reka in Kožbanjšček v Neblu dosegla največja pretoka v opazovalnem obdobju.

Podzemne vode

Informacije o količinah podzemnih voda. Poleg aktualnih hidroloških razmer si na tej spletni strani lahko ogledate tudi različne kazalce višin vodnih gladin (kazalec povprečnih dnevnih višin gladin podzemne vode, mesečnih kazalec višin gladin), od nedavnega pa tudi rezultate vodnobilančnega modela mGROWA-SI z mesečnimi posodobitvami.

Seizmična in seizmološka dejavnost

Leta 2025 so potresne opazovalnice zabeležile 1884 potresov v Sloveniji in njeni bližnji okolici. Prebivalci so čutili najmanj 198 potresov. Najmočnejši potres se je zgodil 3. oktobra 2025 ob 20.30 pri Rogaški Slatini z lokalno magnitudo 3,0.

Kako pripravljeni seizmolog (24/7) izve za potres, če ga ne čuti? Vzpostavljenih je več načinov:

1. Računalniški programi ves čas sledijo seizmogramom, ki z nekajsekundnim zamikom prihajajo iz opazovalnic v računalniško središče v Ljubljani. Če zaznajo povečano dejavnost na več opazovalnicah hkrati, preračunajo, če gre za potres, in določijo, kakšna je magnituda, lokacija in čas nastanka. V primeru potresa, pošljejo v eni do dveh minutah informacijo seizmologu in na splet Agencije za okolje.
2. Obisk spletnih strani Agencije za okolje potresi skokovito naraste v času potresa. V primeru hitrega porasta pripravljeni seizmolog prejme SMS obvestilo.
3. Številni prebivalci Slovenije, ko čutijo potres, izpolnijo vprašalnik. Pripravljeni seizmolog dobi opozorilo o prejemu vprašalnikov.
4. Včasih pripravljenega seizmologa po telefonu pokliče CORS in ga obvesti o potresu.
5. Če sodelavci seizmologi čutimo potres, obvestimo pripravljenega seizmologa.

Vsak, ki po potresu izpolni vprašalnik »Ste čutili potres?«, pomaga pri hitrem in ciljnem ukrepanju sil za zaščito in reševanje.

Trenutno seizmološko službo obveščanja o potresih opravlja 8 seizmologov.

Pomembno

Zaradi možnosti potresa pritrdite visoke omare – z malo truda lahko izjemno izboljšate potresno varnost svojega bivalnega okolja.

V močnem potresu se lahko visoke nepritrjene omare kot domine podrejo na nas in naše najbližje. To lahko preprečimo tako, da omare pritrdimo ob zidove. Na prvi sliki je seizmološka soba, v kateri analiziramo potrese. Omara je ob steno pritrjena s kotnikom.

Pritrjevanje pohištva in ostale opreme na zidove je poleg potresno odporne konstrukcije stavbe ravno tako izjemno pomembno. Ne odlašajte!

Tla niso samo ‘umazana zemlja'

Tla so enkraten naravni vir, ki ima ključno vlogo tako za okolje kot tudi človeka, in jih je treba varovati, obnavljati in preprečevati njihovo degradacijo. Eden od načinov varovanja tal je tudi preko monitoringa kakovosti tal, saj na podlagi njega pridobimo podatke in informacije, ki so osnova za nadaljnje ukrepanje.

Rezultati vzorčenja tal 2025

V sklopu monitoringa kakovosti tal 2024 smo na vzorčnem mestu M00100 (Škofja Loka) zaznali povišane vrednosti onesnaževal (Zn, Cu, Pb, Hg in fluoridi) v tleh, ki lahko predstavljajo večje tveganje za zdravje ljudi ter manjša tveganja za spiranje v podzemne vode in raznos onesnaženih delcev z vetrom.

Na sestanku z Občino Škofja Loka in Loškim muzejem smo se v letu 2025 dogovorili za dodatne raziskave širšega območja Škofjeloškega gradu ter takojšnje preventivne ukrepe za zmanjšanje tveganj pri uporabnikih zemljišč.

Pomembnost tal

Tla je treba varovati, saj v veliki meri prispevajo k podpornim, regulacijskim, oskrbovalnim in kulturnim skupinam ekosistemskih storitev. Omogočajo rast rastlin in s tem pridelavo hrane, krme, lesa in biomase. Uravnavajo vodni krog, filtrirajo onesnaževala in zmanjšujejo poplavna tveganja. So pomembno skladišče ogljika in s tem zmanjšujejo količino toplogrednih plinov v ozračju. Omogočajo razgradnjo organske snovi in kroženje hranil. So življenjski prostor številnim mikroorganizmom, rastlinam ter talnim živalim. Zadržujejo in razgrajujejo onesnaževala ter prispevajo k kakovosti podzemne vode. Zagotavljajo fizično oporo za rastline, ekosisteme in človekovo infrastrukturo. Velik pomen imajo tudi za krajino, arheologijo, rekreacijo in izobraževanje.

Kdaj se splača narediti analizo tal

Kemijska analiza talnih parametrov je pomembna tudi za določitev optimalne količine potrebnih rastlinski hranil za rast in razvoj rastlin. Po navadi se izdela za naslednje parametre: pH, fosfor (P₂O₅), kalij (K₂O) in vsebnost organske snovi. Vzorec tal je treba odvzeti v obdobju od spravila pridelka do naslednjega gnojenja oziroma setve/saditve kmetijskih rastlin (jesensko-zimski čas). Od zadnjega gnojenja mora preteči vsaj mesec dni. Način vzorčenja kmetijskih zemljišč je dostopen v Prilogi 1 Pravilnika o spremljanju stanja kmetijskih tal.

Miti o tleh 

1. Grob material izboljša drenažo
   Dodajanje gramoza ali podobnega materiala pod plast zemlje ne izboljša odtekanja vode, temveč ga pogosto poslabša, saj se voda zadržuje nad plastjo.
2. Talna zastirka z veliko ogljika rastlinam odvzame dušik
   To velja le, če zastirko vmešamo v tla. Če je položena na površino, se razgrajuje počasneje in ne povzroča pomanjkanja dušika.
3. Tla so sterilna
   Nasprotno – tla so izjemno bogata z življenjem. Vsebujejo ogromno talnih organizmov kot so mikroorganizmi, mikroživali, manjši talni nevretenčarji, večji talni organizmi ter rastline. Vsi ti organizmi skupaj skrbijo za rodovitnost tal, razgradnjo organske snovi in kroženje hranil
4. Vsa tla so rjava
   Tla se pojavljajo v različnih barvah, od rdeče in rumene do modre in zelene, kar je odvisno od mineralov in okoljskih razmer.
5. Vsa tla imajo enako teksturo
   Tekstura tal se razlikuje glede na delež gline, peska in melja ter vpliva na zadrževanje in odvajanje vode (drenažo) ter prenos onesnaževal in hranil po profilu tal.
6. Tla nimajo velikega vpliva na ekosistem
   Tla so temelj ekosistemov, saj omogočajo pridelavo hrane, uravnavajo podnebje in podpirajo življenjske prostore.
7. Rastline »jedo« tla
   Rastline si hrano ustvarjajo s fotosintezo, tla pa jim zagotavljajo nujna hranila, kot so dušik, fosfor, kalij, kalcij in magnezij.

Hladni delci in topel ozon

Zaenkrat kaže, da v letošnjem letu na nobenem merilnem mestu pri delcih ne bo prišlo do večjega števila preseganj mejne dnevne vrednosti od dovoljenih 35. Preliminarni podatki kažejo, da je do 18. 12. 2025 največ preseganj, 17, zabeleženih na merilnem mestu Celje bolnica.

V letošnjem poletju je bila ena epizoda z visokimi vrednostmi ozona. Junij je bil rekordno osončen in z malo padavinami, kar so ugodni pogoji za nastanek ozona. Na dveh merilnih mestih so bile ravni ozona večkrat nad urno opozorilno vrednostjo 180 µg/m³. Na Otlici je bila ta vrednost presežena kar 21-krat v obdobju petih dni.

Od začetka leta do konca novembra je zabeleženih več kot 25 preseganj ciljne vrednosti na sedmih merilnih mestih DMKZ: Otlica (61), Krvavec (46), Koper (45), Nova Gorica Grčna (41), Maribor Vrbanski (37), MS Rakičan in Iskrba (28). Dovoljeno število vseh preseganj v triletnem povprečju je 25.

V Državni merilni mreži za spremljanje kakovosti zunanjega zraka je 27 merilnih mest na katerih se spremlja različna onesnaževala.

Učbeniški primer povišanih ravni delcev je bil v februarju: Epizoda je trajala od 19. do 25. februarja. Zaradi sončnega vremena, toplejše zračne mase v višinah ter hladnega in suhega zraka pri tleh so bile jutranje temperature v prvih treh dneh na vseh merilnih postajah večinoma pod -5°C. Za te dneve je bil značilen jutranji in večerni porast ravni delcev PM₁₀ ter izboljšanje kakovosti zraka podnevi zaradi segrevanja zraka pri tleh, kar je privedlo do začasnega mešanja ozračja v vertikalni smeri. V naslednjih treh dneh je dotekal topel in vlažen zrak iz jugozahoda. Kljub višjim temperaturam so bile pri tleh in v višinah še vedno prisotne inverzne in izotermne plasti, ki so onemogočale učinkovito razredčevanje nakopičenega onesnaženja pri tleh. V naslednjih dneh so se ravni delcev PM₁₀ povsod, razen v Ljubljanski kotlini, dodatno povišale. Hkrati je na Primorsko z zahodnikom zaneslo onesnaženje iznad Padske nižine. 24. februarja je bila v Kopru izmerjena najvišja februarska dnevna raven PM₁₀ (94 µg/m³). Tudi na nekaterih merilnih mestih v  celinski Sloveniji so bile povprečne dnevne vrednosti višje od 70 µg/m³ (Ptuj, MS Cankarjeva, CE bolnica). Naslednji dan so na Primorskem še vedno vztrajale visoke ravni delcev PM₁₀,  v celinski Sloveniji pa so se ravni delcev PM₁₀ na večini merilnih mest že znižale pod mejno dnevno vrednost. Kakovost zraka se je tudi na Primorskem izboljšala 26. februarja, ko je sredi dneva naše kraje dosegla hladna fronta.

Epizoda puščavskega prahu

Obdobje pod vplivom puščavskega prahu je trajalo od 8. marca do 10. marca, ko je z južnimi vetrovi k nam dotekal topel in suh zrak. Vpliv puščavskega prahu na ravni delcev pri tleh je bil predvsem na začetku različen. Najvišje urne ravni delcev so bile izmerjene 8. marca v večernem času, ko je bila marsikje presežena vrednost 100 µg/m³ (Kranj 160 µg/m³, Ilirska Bistrica Gregorčičeva 131 µg/m³, LJ Bežigrad 118 µg/m³, LJ Vič in Zagorje 117 µg/m³). Iz povečanega razmerja med ravnmi delcev PM₁₀ in PM_2,5 lahko za navedene lokacije z gotovostjo trdimo, da so ravni delcev PM₁₀ povišane zaradi puščavskega prahu. Hkrati so bile zabeležene visoke ravni delcev PM₁₀ tudi na nekaterih drugih merilnih mestih (Celje in Murska Sobota), vendar razmerje ravni delcev PM₁₀ in PM_2,5  kaže, da so imeli tam izpusti iz malih kurišč še vedno prevladujoč vpliv. Ozračje v celotni Sloveniji je bilo onesnaženo s puščavskim prahom tudi naslednji dan (9. marec), ko so bile urne ravni delcev PM₁₀ na večini merilnih mest višje od 50 µg/m³. Kakovost zraka se je izboljšala v ponedeljek, 10. marca, ko se je oslabljena vremenska fronta čez dan pomikala preko Slovenije.

Agencija za okolje spremlja kakovost zraka in obvešča o kakovosti tega elementa. Za priporočila za prebivalce ob visokih ravneh delcev pa skrbi NIJZ: Povišane ravni delcev v zraku - priporočila za prebivalce | Nijz

Pravilno kurjenje: Les naj bo dobro posušen. Ne kurite vlažnega lesa, barvanega ali lakiranega lesa, ivernih plošč, plastike, embalaže in drugih gospodinjskih odpadkov. Poskrbite za zadosten dotok zraka med ogrevanjem. Prav tako je pomembno redno čiščenje naprave in servis. Če je naprava dotrajana, pa je vredno razmisliti o njeni zamenjavi.

Zračite, ko je onesnaženje najnižje. Načeloma je v poletnem času to zjutraj in zvečer, v zimskem pa sredi dneva.

Ob velikem onesnaženju ne izvajamo napornejših telesnih dejavnosti ampak se omejimo na sprehod.