Slovenija ostaja v skupini najrazvitejših držav po GTMI indeksu Svetovne banke

Letošnja analiza GTMI (stran v angleščini) je bila izdelana za 197 držav in predstavlja pregled digitalne preobrazbe javnega sektorja po svetu ter spremlja napredek in kaže priložnosti za izboljšave. GTMI ni namenjen ocenjevanju pripravljenosti in uspešnosti držav ali njihovemu rangiranju, temveč želi vzpostaviti enotna izhodišča in merila zrelosti GovTech ter pomagati državam pri iskanju priložnosti za izboljšave. Prikazuje stopnjo zrelosti štirih ključnih področij GovTech na podlagi 48 ključnih kazalnikov, ki zajemajo:

1. temeljne vladne sisteme in skupno digitalno infrastrukturo,
2. zagotavljanje spletnih javnih storitev, 
3. digitalno vključevanje državljanov ter
4. omogočevalce GovTech (vključno strategije, institucije, zakoni in predpisi, digitalne spretnosti ter inovacijske politike).

Dokument vsebuje informacije o globalnih GovTech praksah in služi kot možna podlaga za oblikovanje ukrepov digitalne preobrazbe. 

Pojem GovTech je opredeljen kot celovit (whole-of-government) pristop k modernizaciji javnega sektorja, ki spodbuja enostavno, učinkovito in pregledno delovanje države, pri čemer so državljani postavljeni v središče reform. GovTech ni opredeljen zgolj kot uporaba tehnologije ali digitalizacija posameznih storitev, obravnavana so 4 področja, izrecno so poudarjene medresorske, institucionalne, pravne in strateške razsežnosti ter vloga državljanov kot uporabnikov in soustvarjalcev.

Na podlagi zrelosti osrednjih področij GovTech so države razvrščene v štiri skupine, od A do D:

• Skupina A (GTMI med 0,75 in 1.0) – visoka zrelost, celovito in napredno razvite GovTech zmogljivosti: ključni sistemi in storitve so digitalni, povezani in uporabnikom prijazni, digitalna preobrazba se sistemsko upravlja.
• Skupina B (GTMI med 0,5 in 0,74) – precejšnja GovTech zrelost, države z dobrim napredkom: večina digitalnih rešitev je vzpostavljena, vendar še niso povsem povezane ali enotno uporabljene.
• Skupina C (GTMI med 0,25 in 0,49) – srednja GovTech zrelost, države z delno digitalizacijo: obstajajo posamezne digitalne storitve in sistemi, a so razdrobljeni in omejenega učinka.
• Skupina D (GTMI pod 0,25) – nizka GovTech zrelost, države v začetni fazi digitalne preobrazbe, kjer je digitalnih storitev malo ali pa so šele v razvoju, zakonodajni okviri so šibki ali neurejeni, digitalne rešitve nimajo pomembnejšega vpliva na delovanje javne uprave ali izkušnjo državljanov.

Rezultat Slovenije po krovnem GTMI indeksu je 0,882, po indeksu CGSI 0,859, po indeksu PSDI 0,930, po indeksu DCEI 0,900 in po indeksu GTEI 0,839. Po vseh indeksih presegamo tako globalno povprečje (197 držav) kot tudi regionalno povprečje (Evropa in centralna Azija).

Prejšnje meritve so bile izvedene v letih 2022 (slovenski GTMI 0,832) in 2020 (slovenski GTMI 0,759).

Ključne ugotovitve analize GTMI 2025 so naslednje:

• Napredek GovTech je globalno pozitiven, vendar neenakomeren. Razkorak med najbolj in najmanj razvitimi državami se povečuje; države z visoko ravnjo digitalne zrelosti napredujejo hitreje kot ostale.
• Digitalni razkorak se poglablja po dohodkovnih skupinah in regijah. Visokodohodkovne države so večinoma v skupinah z visoko GovTech zrelostjo, medtem ko so nizkodohodkovne države pretežno v skupinah z nizko ali srednjo zrelostjo.
• Največ napredka je pri temeljnih vladnih sistemih in digitalnih storitvah, zlasti pri državnih oblakih, interoperabilnostnih okvirih, digitalni identiteti, davčnih in carinskih storitvah.
• Digitalno vključevanje državljanov (Digital Citizen Engagement) ostaja najšibkejše področje. Odprti podatki, odprti portali in sistematično objavljanje podatkov o sodelovanju državljanov so pogosto slabo razviti in slabo vzdrževani.
• Strategije, zakonodaja in institucije (GovTech enablers) se krepijo, zlasti na področjih digitalnih veščin, inovacijskih politik, upravljanja podatkov, varstva osebnih podatkov in digitalnih podpisov, vendar izvajanje pogosto zaostaja.
• Celovit “whole-of-government” pristop je še vedno redek. Le manjšina držav ima dejansko institucionaliziran pristop, ki povezuje arhitekturo, interoperabilnost in skupne platforme.
• Spremljanje dejanske uporabe digitalnih rešitev je šibko. Države razvijajo sisteme in politike, vendar pogosto ne merijo dovolj njihove uporabe, učinkov in rezultatov, kar omejuje upravljanje in izboljšave.

Pri pripravi letošnjih odgovorov so na strani Slovenije sodelovali strokovnjaki iz naslednjih institucij: Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Finančna uprava, Ministrstvo za finance, Uprava za javna plačila, Ministrstvo za javno upravo, Zavod za zaposlovanje in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.