Slovenija se v EU uvršča med države z neugodno najvišjo gostoto prebivalstva glede na površine njiv

17. 12. 2025

Agencija Republike Slovenije za okolje

Proizvodnja hrane - Kmetijstvo je ključna gospodarska panoga, ki zagotavlja oskrbo prebivalstva s hrano. Pri tem je močno odvisno od okolja in hkrati povzroča različne pritiske na okolje. Za oskrbo s hrano v Sloveniji je pomembno tudi ribištvo, v manjši meri pa tudi lovstvo in nabiralništvo.

Temelj proizvodnje hrane predstavljajo kmetijska zemljišča, njihov zadosten obseg pa je pomemben za prehransko varnost prebivalstva. V Sloveniji so naravne razmere za kmetijstvo manj ugodne, saj razgibanost, goratost terena in velik delež kraških območij omejujejo obseg zemljišč, primernih za kmetijsko obdelavo. Tri četrtine kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) se nahaja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD).

Na zemljevidu in količinsko predstavljen delež kmetijskih — Delež kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost | Avtor: Agencija za okolje

Površina kmetijskih zemljišč v uporabi obsega 481 tisoč hektarov oz. 24 odstotkov površine države. Sem uvrščamo njive in vrtove, trajno travinje in trajne nasade. Kmetije v povprečju obdelujejo 23 arov KZU na prebivalca, od tega le dobrih 8 arov njiv. S tem se Slovenija uvršča med države med države z najmanjšo površino njiv na prebivalca znotraj EU.

Več informacij je na voljo v novi publikaciji: Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji.

Slika opisuje uvrstitev Slovenije med države EU z najvišjo gostoto prebivalstva glede na površine njiv na prebivalca — Slovenija se uvršča med države z najvišjo gostoto prebivalstva glede na površine njiv na prebivalca znotraj EU | Avtor: Agencija za okolje