Ministrica Fajon na Svetu EU za zunanje zadeve: V podporo Ukrajini za mirovni dogovor

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je udeležila zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve. Ministri EU so obravnavali rusko agresijo na Ukrajino v vseh njenih razsežnostih, vključno s prizadevanji za pravičen in trajen mir ter nadaljnjo podporo Ukrajini ob hkratnem nadaljnjem pritisku na Rusijo. Na dnevnem redu so bile tudi razmere na Bližnjem vzhodu ter razprava o Kitajski.

V razpravi o mirovnih prizadevanjih in nadaljnji podpori Ukrajini, v kateri je preko video povezave sodeloval tudi ukrajinski zunanji minister Sibiha, je slovenska zunanja ministrica ponovila slovensko stališče, da mora kakršenkoli mirovni sporazum vsebovati trdna varnostna jamstva za Ukrajino in upoštevati varnostne interese Evrope. Po njenih besedah je močna ukrajinska vojska prvo in najboljše jamstvo, zato je potrebno zagotoviti nadaljnjo vojaško pomoč, tudi z močno udeležbo ZDA. Za Slovenijo je širitev EU tudi eno od pomembnih varnostnih zagotovil in podpira začetek pristopnih pogajanj, pri čemer morajo veljati enaki kriterji za vse države kandidatke. Zavzela se je za povečanje pritiska na Rusijo, vključno s sankcijami, da bi čimprej dosegli premirje.

»Slovenija bo na vrhu EU ta konec tedna podprla pravno in fiskalno vzdržno rešitev. Vemo in se zavedamo, da Ukrajina potrebuje to pomoč. Slovenija ji bo stala ob strani, ampak vsaka rešitev mora imeti tudi jasne ocene fiskalnih učinkov na države članice EU,« je povedala ministrica Fajon glede aktualne razprave o uporabi ruskega imobiliziranega premoženja za pomoč Ukrajini. Poleg odgovornosti za storjena hudodelstva je ministrica Fajon ponovno izpostavila tudi vprašanje prisilno premeščenih ukrajinskih otrok, na katere se ne sme pozabiti v mirovnih prizadevanjih.

Ministrica Fajon je v razpravi o razmerah na Bližnjem vzhodu poudarila: »Izrael mora omogočiti dostop humanitarne pomoči in spoštovati vlogo agencij Združenih narodov. Skupaj z zunanjimi ministri Irske, Belgije, Luksemburga, Portugalske in Španije smo pozvali EU, da pri izvajanju mirovnega načrta nujno ukrepa glede hude humanitarne situacije v Gazi.« Zavzela se je za ohranjanje premirja in aktivne vloge EU pri izvajanju mirovnega načrta, tudi preko obeh civilnih misij EU (EUPOL COPPS in EUBAM Rafah): »Pomembno je izvajanje nadaljnjih korakov iz celovitega mirovnega načrta, vključno z ustanovitvijo Sveta za mir, zagotovitev usklajene vloge EU pri izvajanju resolucije Varnostnega sveta OZN 2803 in vidne vloge palestinskih oblasti v političnih in varnostnih strukturah Gaze.« Slovenija je opozorila tudi na napete razmere na Zahodnem bregu in poudarila pomen nadaljevanja naporov za rešitev dveh držav. Kot je opozorila ministrica Fajon, je treba nasilje naseljencev na Zahodnem Bregu ustaviti, saj spodkopavajo mirovna prizadevanja.

Glede krepitve političnih odnosov s Sirijo je povedala, da je pomembna vključujoča politična tranzicija, ob spoštovanju človekovih pravic, pravičnosti in odgovornosti, ter močna vloga Združenih narodov v tem procesu. Po njenih besedah je Slovenija kot predsedujoča Varnostnemu svetu OZN vodila prvi obisk v Damasku, s čimer je izkazala podporo prebivalcem Sirije v tem kritičnem prehodnem obdobju, ki je izjemno zahtevno. Slovenija je poudarila potrebo po spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Sirije in podprla nudenje pomoči EU Siriji pri reformi varnostnih sil.

V neformalni razpravi glede odnosa EU-Kitajska je ministrica Fajon poudarila, da mora EU zavarovati svoje gospodarske interese, pri tem nastopati enotno z namenom obrambe svoje varnosti, vrednot in spoštovanja mednarodnega prava. V tem pogledu Slovenija podpira nadaljevanje konstruktivnega in odprtega dialoga z namenom doseganja uravnoteženega odnosa. 

Slovenska zunanja ministrica je poročala o ministrskem sestanku z državami zahodne Afrike, ki ga je vodila v imenu visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaje Kallas ob robu vrha voditeljev EU-Afriška unija novembra 2025 v Angoli. V razpravi o Demokratični republiki Kongo je poudarila, da slabšanje situacije zahteva aktiven angažma EU, nadaljnja intenzivna diplomatska prizadevanja, ki bodo vodila do umiritve spopadov, in celovit pristop, z upoštevanjem regionalnega konteksta. 

Ministrica se je pred začetkom zasedanja udeležila tudi neformalnega zajtrka z ministrom za zunanje zadeve Armenije Araratom Mirzoyanom. Izrazila je zadovoljstvo nad krepitvijo političnega dialoga EU z Armenijo, novo strateško agendo, ki je bila pred kratkim sprejeta na Partnerskem svetu in prvi vrh EU-Armenija, načrtovan za maj 2026.