Letno poročilo o kakovost zraka v Sloveniji v letu 2024

Na treh merilnih mestih (Ljubljana Center, Črnomelj in Črna na Koroškem) je bilo preseženo dovoljeno število dni z previsokimi vrednostmi. K preseganjem so prispevali promet, kurjenje v neučinkovitih pečeh in tudi puščavski prah, ki so ga vremenske razmere večkrat prinesle nad Slovenijo. Največ težav je bilo pozimi, v decembru, januarju in februarju, ko se onesnažen zrak zaradi meteoroloških razmer težko razredči.

Manjši delci (PM 2,5 - manjši o od dveh mikrometrov), ki lažje pridejo globoko v pljuča, so bili na letni ravni povsod znotraj mejnih vrednosti. V Črnomlju pa smo izmerili zelo visoke vrednosti v primerjavi z drugimi kraji.

Na dveh mestih (Celje bolnica in Črnomelj) je bila previsoka tudi vrednost benzo(a)pirena – to je škodljiva snov, ki nastaja zlasti v kurilni sezoni. Prisotnost težkih kovin (arzen, nikelj, kadmij, svinec) je bila pod mejnimi vrednostmi.

Vrednosti ozona so bile v letu 2024 večinoma nižje kot leto prej. Opozorilnih in alarmnih vrednosti nismo presegli, a so bile poleti najvišje vrednosti vseeno previsoke in tako  moteče za zdravje, zlasti na nekaterih postajah (npr. Koper, Otlica, Krvavec). Dušikovi oksidi (iz prometa in industrije) so bili pod mejnimi vrednostmi, vendar je v središču Ljubljane koncentracija dušikovega dioksida še vedno tik pod dovoljeno letno mejno vrednostjo.

Žveplov dioksid, ogljikov monoksid in benzen so že več let precej pod mejnimi vrednostmi. Tudi v padavinah (dež, sneg) so bile kisline in težke kovine večinoma na nizkih do srednje visokih ravneh v primerjavi z Evropo.

To pomeni, da je kakovost zraka v Sloveniji večinoma znotraj zakonskih mejnih vrednosti, v hladnih mesecih in ob prometnih cestah pa je zrak še vedno onesnažen, zato je pomembno, da zmanjšujemo izpuste iz ogrevanja in prometa.