Zaščita otrok na spletu: Slovenija podpira evropske pravne in tehnične rešitve
Preverjanje starosti ni pomembno samo pri družbenih omrežjih, temveč tudi pri ponudnikih športnih stav, iger na srečo ter vsebin, ki vključujejo pornografijo ali elemente nasilja, kjer odgovornosti trenutno niso jasno opredeljene.
Slovenija je 6. junija 2025 na zasedanju Sveta EU za telekomunikacije v Luksemburgu podprla špansko pobudo za krepitev zaščite mladoletnikov pred škodljivimi spletnimi vsebinami in tveganji. Poleg Slovenije so pobudo podprle tudi Ciper, Danska, Francija, Grčija, Avstrija, Hrvaška, Italija in Slovaška. Pobuda predlaga uvedbo enotne evropske digitalne polnoletnosti za dostop do družbenih medijev, učinkovito preverjanje starosti uporabnikov ter regulativni okvir z obveznimi tehničnimi standardi za razvoj varnih in otrokom prijaznih digitalnih okolij. Slovenija se je pridružila tudi predlogu za skupni regulativni okvir EU, ki za dostop do platform, kot so TikTok, Instagram in Snapchat, za mladoletnike predvideva obvezno soglasje staršev. Gre za pobudo, ki jo vodi Grčija in so jo podprle tudi Francija, Španija, Danska in Ciper.
Ministrica za digitalno preobrazbo, Ksenija Klampfer, je 10. oktobra 2025 na Danskem podpisala Jutlandsko deklaracijo, s katero je podprla cilje za zaščito mladostnikov pred zasvojitvenimi oblikami digitalnega okolja, škodljivimi vsebinami in manipulativnimi spletnimi praksami.
Slovenija podpira pobudo za uvedbo enotne evropske pravne in tehnične rešitve, ki bi temeljila na uporabi evropske digitalne denarnice (EUDI Wallet) kot zanesljivega orodja za preverjanje starosti uporabnikov spletnih platform in drugih digitalnih storitev. Evropska digitalna identiteta bi omogočala samo preverjanje starosti oziroma polnoletnosti, ne pa razkrivanja identitete mladoletnih in ostalih uporabnikov, kar je ključna varovalka pred profiliranjem.
Slovenija ocenjuje, da je najprimernejša starost za samostojno uporabo družbenih omrežij 16 let. Predlog temelji na znanstvenih ugotovitvah razvoja možganov otrok in mladostnikov. Raziskave kažejo, da je uporaba družbenih omrežij med 11. in 13. letom za dekleta ter med 14. in 15. letom za fante povezana z največ negativnimi učinki, med drugim s povečano izpostavljenostjo zasvojenosti, manipulaciji, poslabšanju duševnega zdravja in družbenemu pritisku. Ob tem je pomembno poudariti, da nekatera podjetja, ki so lastniki družbenih omrežij, namenoma zaposlujejo nevroznanstvenike in strokovnjake za vedenjske vzorce z namenom razvijanja zasvojitvenih digitalnih mehanizmov, kot so neskončno pomikanje po vsebini ali odzivni sistemi všečkov.
Poudarjamo pomen interoperabilnih evropskih rešitev, predvsem uporabe evropske digitalne identitete kot zaupanja vrednega mehanizma preverjanja starosti. Cilj omenjene tehnične rešitve je zaščititi mladoletnike pred neprimernimi vsebinami in spletnimi stiki, preprečiti profiliranje otrok ter omogočiti starševski nadzor, ne da bi pri tem razkrivali identiteto posameznika.
Trenutno se v Sloveniji glede starostnih omejitev pri uporabi spletnih storitev uporabljajo določbe GDPR in Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). Po zakonu lahko mladoletnik sam privoli v uporabo digitalnih storitev, če je star 15 let. Mlajši od 15 let potrebujejo soglasje staršev ali skrbnika. Posamezne platforme lahko v svojih pogojih določijo višjo starostno mejo, kar zanje pomeni dodatno obveznost. Ponudniki digitalnih storitev, vključno s platformami družbenih omrežij in orodji umetne inteligence, lahko določijo tudi dodatne zaščitne omejitve.
Za učinkovito zaščito mladoletnikov je potreben celovit pristop, ki vključuje osveščanje, razvoj digitalnih kompetenc, orodja starševskega nadzora ter sistemske tehnične rešitve, ki mladim omejijo dostop do neprimernih vsebin na podlagi preverjene starosti.
V Sloveniji potekajo številne kampanje in programi ozaveščanja o odgovorni uporabi interneta, ki so namenjeni predvsem otrokom in staršem. Ministrstvo za digitalno preobrazbo sofinancira Center za varnejši internet (Safe.si, TOM telefon in Spletno oko) ter podpira medijske kampanje, kot so »Ugrizni se v sovražni jezik« (2022), »Premisli, nato stisni« (2024) in »Odpikajmo nasilje« (2025). Poleg tega ministrstvo preko javnih razpisov financira neformalna izobraževanja za krepitev digitalnih kompetenc in varne rabe interneta.
Družbena omrežja ostajajo pomemben del sodobnega družbenega življenja, zato je potrebno mladostnike učinkovito zaščititi pred škodljivimi vsebinami in praksami. Na ministrstvu podpiramo uvedbo enotnih evropskih pravil preverjanja starosti, varne digitalne identitete ter celovitega pristopa k zaščiti otrok in mladostnikov, hkrati pa se zavedamo, da gre za kompleksen izziv, ki zahteva širšo družbeno in strokovno razpravo. V ta proces je treba vključiti strokovnjake, starše, mlade in zakonodajalce, saj bo le z usklajenim in premišljenim pristopom mogoče oblikovati učinkovite in sorazmerne rešitve za zagotavljanje varnega digitalnega okolja za mlade.