Državni sekretar Židan: »Ne potrebujemo obsežnih poročil, temveč jasne številke!«

Razprava o poenostavitvah in zmanjšanju upravnih bremen za gospodarstvo je že redna točka razprave ministrov za konkurenčnost. Tokrat je temeljila na prvem letnem preglednem poročilu komisarja Dombrovskisa, ki ima glavno vlogo na področju poenostavitev, že pred tem so potekale razprave na podlagi poročil posameznih komisarjev za njihove portfelje. V poročilu so povzeti glavni rezultati dela Komisije v obdobju od začetka leta do 31. julija 2025 (naslednje poročilo bo enoletno), s tremi ključnimi elementi novih prizadevanj za enostavnejšo in hitrejšo Evropo: poenostavitvijo, izvajanjem in izvrševanjem. Ministri so na zasedanju razpravljali o pristopu k zmanjševanju bremen v okviru zakonodajnih pogajanj v Svetu ter o doprinosu rednih, strukturiranih razprav glede celovite ocene stroškov in dobrobiti zakonodaje.

 »Napore v poenostavitev vlagamo, ker naslavljamo diagnozo, da je Evropska unija v zatonu in na ta način ta trend poskušamo preobrniti« je v svoji razpravi opozoril državni sekretar Židan. »Potrebno je delovati zelo hitro in učinkovito, saj je časa malo. Predsednica Evropske komisije je obljubila 25 odstotkov manj bremen za gospodarstvo do leta 2028 in celo 35 odstotkov manj za mala in srednja podjetja, pri čemer ne vemo, ali je imela v mislih začetek ali konec leta.« V zvezi z oceno administrativnih bremen je državni sekretar izpostavil nujnost, da Evropska komisija tekoče meri rezultate dela: »Želimo mesečne podatke o zmanjšanju bremena, kar lahko poda le Evropska komisija. Ne potrebujemo obsežnih poročil, temveč jasne številke! V dosedanjem procesu poenostavitev še nimamo oprijemljivih rezultatov. S »stop the clock« spremembo v okviru Omnibusa I dejansko odpravljamo bremena, ki jih še ni. Ključno je tudi, da pri merjenju učinkov izmerimo učinke končne sprejete zakonodaje in ne zakonodajnih predlogov.« Tako kot večina ostalih ministrov je opozoril tudi na nove pravne akte, ki predstavljajo realno nevarnost glede novih administrativno upravnih bremen.

 Druga osrednja razprava ministrov je bila posvečena poglabljanju notranjega trga in odpravi ovir na njem. Obema temama – poenostavitvam zakonodaje in odpravi ovir na notranjem trgu –   Slovenija posveča veliko pozornosti tudi preko delovanja Ad hoc skupine za poenostavitev zakonodaje in odpravo ovir na notranjem trgu, ki se redno sestaja pod vodstvom Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, v njej pa sodelujejo predstavniki vseh ključnih gospodarskih združenj. Tudi na temo odstranjevanja ovir na osnovi Strategije za enotni trg so ministri razpravljali o potencialnem doprinosu Sveta ter najbolj učinkovitih načinih in orodjih za odstranjevanje ovir, na podlagi večje politične zavezanosti.

Državni sekretar Židan je v razpravi opozoril na pomen odprave ovir na področju storitev, ki predstavljajo več kot 75 odstotkov bruto domačega proizvoda EU in po izračunih povzročijo okoli 2.000 milijard EUR neposrednih stroškov, kar je več, kot je letna trgovina med EU in ZDA. »Zato močno podpiramo delo Evropske komisije pri nadaljnji odpravi ovir. Prioritete Komisije razumemo kot lastne in bomo pri njih aktivno sodelovali. Zato tudi podpiramo idejo o t. i. »heatmap«, ki predstavlja pomembno podlago za napredek pri učinkovitem odstranjevanju ovir, in smo pripravljeni sodelovati pri njeni pripravi in zagotavljati potrebne podatke. Potrebujemo še nekatere dodatne tehnične informacije, prizadevali pa si bomo, da se tudi te naloge lotimo takoj,« je poudaril.

Ministri so razpravljali tudi o t. i. »EU preferenci«. Tokrat sicer v okviru točke »razno«, na podlagi non-paperja, ki ga je predložila Češka ob podpori še osmih držav članic, bo pa to gotovo pomembna osrednja tema prihodnjih razprav na Svetu. V luči krepitve gospodarske odpornosti in konkurenčnosti Evropske unije je namreč aktualnih več idej in predlogov o tem, kako okrepiti konkurenčnost in odpornost evropske industrije in podjetij, še posebej ključnih panog in zagotoviti, da se večji delež ustvarjanja dodane vrednosti v strateških sektorji odvija znotraj EU. Pri tem je v ospredju ideja o uvedbi merila ''kupuj evropsko''. To merilo naj bi bilo del reforme zakonodajnega okvira na področju javnega naročanja, ki bo objavljena v drugi četrtini prihodnjega leta, prav tako naj bi bilo vključeno tudi v nekatero sektorsko zakonodajo, kot je na primer prihajajoči Akt Evropske unije o pospeševanju industrije, ki bo predvidoma objavljen januarja prihodnje leto. Države članice, vključno s Slovenijo, so do »EU preference« odprte, obenem pa opozarjajo na potrebo po ustrezni presoji vplivov, po previdnosti, še posebej v zvezi z definicijo (strateških) sektorjev ter na potrebo po ciljno usmerjenem in uravnoteženem konceptu, ki se ga naj razvija postopoma. Opozarjajo tudi, da mora biti koncept skladen z mednarodnimi trgovinskimi obveznostmi EU, prav tako pa spoštovati pravila konkurence na enotnem trgu ter da ne sme priti do dodatnih upravnih bremen za podjetja.

Omenjene poudarke vključuje tudi češki non-paper, ki so ga v razpravi pozdravile tudi ostale države. Državni sekretar Židan je pojasnil, da je tudi Slovenija naklonjena razpravi o merilu EU preference, saj konkurenti EU to že dolgo to počnejo. »A moramo pri oblikovanju pravil upoštevati interese industrije, pravila Svetovne trgovinske organizacije in dejstvo, da EU trenutno sklepa nove sporazume s tretjimi državami.«

Na željo Francije so ministri za konkurenčnost, podobno kot ministri, ki so pristojni za področje telekomunikacij na Svetu 5. decembra 2025, naslovili problematiko e-trgovine s poudarkom na izzivih neskladnosti proizvodov iz tretjih držav na EU trgu in izvrševanju obstoječe zakonodaje. Razpravljali so o dodatnih ukrepih na nacionalni in EU ravni na področju e-trgovine, o izboljšanju koordinacije pristojnih organov in o izvrševanju obstoječe zakonodaje oziroma o potrebi po novih zakonodajnih ukrepih.

V okviru ministrskega kosila so ministri razpravljali o spodbujanju investicij v inovativne zelene tehnologije na podlagi Copenhagenske zaveze ter o izzivih in priložnostih na tem področju.

Na zasedanju so bile obravnavane številke točke »razno«. Dansko predsedstvo je poročalo o  stanju pogajanjih o Evropskem skladu za konkurenčnost, o njihovem akcijskem načrtu z naslovom Usmerjanje proti enotnemu trgu, ki sloni na poslovnih podatkih ter o stanju obravnave aktualnih zakonodajnih aktov. Evropska komisija je predstavila poročilo mreže posebnih odposlancev za mala in srednja podjetja (MSP) ter podala informacije glede akcijskega načrta RESourceEU na temo kritičnih surovin. Nemčija je predstavila Berlinsko deklaracijo skupine Prijateljic industrije, ki jo je podpisalo 18 držav članic, med njimi tudi Slovenija. Irska je predstavila neuradni dokument na temo t. i. 28. režima. Nizozemska je obvestila o prihodnjih korakih glede krize v dobavnih verigah v zvezi s čipi in podjetjem Nexperia. Italija je poročala o sestanku na temo energetsko intenzivnih industrij v Evropi, ki je potekal ob robu Sveta. Litva je seznanila z informacijo glede tihotapskih balonov (dronov) iz Belorusije, ki so večkrat prekršili litovski zračni prostor. Ob zaključku zasedanja in danskega predsedovanja je Ciper kot naslednja predsedujoča država članica predstavil svoje prioritete dela v naslednjem polletnem obdobju.