Zdravo, odporno in trajnostno Sredozemlje za prihodnje generacije
24. zasedanja pogodbenic Barcelonske konvencije se je udeležila državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper. | Avtor: MNVP
Osrednji poudarek je pristop od izvira do morja, ki povezuje upravljanje rek, porečij in morja. Ta pristop je bil tudi v središču obeh slovenskih predsedovanj – tako Barcelonski konvenciji (edini regionalni sporazum, ki 21 držav povezuje za izvajanje Konvencije o podnebnih spremembah in Konvencije o biotski raznovrstnosti v Sredozemlju) kot tudi Mednarodni komisiji za varstvo reke Donave. Slovenija je v tem okviru uspešno povezala tri regionalne konvencije (Donavsko, Črnomorsko in Barcelonsko), da bi zmanjšala pritiske na velika morska ekosistema, izboljšala trajnostno rabo in spremljanje stanja.
Slovenija izpostavlja tudi pomen morskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obale, ki pomagata uravnotežiti varstvo narave z gospodarskimi interesi. Slovenija je bila ena od pionirk sodobnega upravljanja obal, pri čemer je uvedla zelene in modre koridorje, izboljšala varstvo ekosistemskih storitev ter del obale vrnila v javno rabo.
Slovenija pospešuje izvajanje ukrepov za povečanje podnebne odpornosti: varuje infrastrukturo, krepi sisteme zgodnjega opozarjanja, ščiti pitno vodo in kmetijska zemljišča ter uporablja naravi prijazne rešitve, kot je obnova mokrišč.
Državna sekretarka Maša Kociper je v Kairu sodelovala tudi na panelu o vlogi žensk v okviru trajnostnega in krožnega modrega gospodarstva. Poudarila je, da so ženske ključni dejavnik uspešnega razvoja tovrstnega gospodarstva. Številne pobude na področju krožnih modelov, lokalnega razvoja in raziskovanja kažejo, kako lahko inovacije, ki jih vodijo ženske, pospešijo prehod v bolj odporne in trajnostne obalne skupnosti. Naslednji korak je širitev teh praks, integracija enakosti spolov v politike modrega gospodarstva ter okrepitev znanj, ki ženskam omogočajo voditeljstvo pri prehodu v trajnostno Sredozemlje.
Na zasedanju je bila sprejeta tudi ministrska deklaracija, Strategija trajnostnega razvoja Mediterana (2026-2035), na predlog Slovenije pa je bil potrjen predlog, da se Mediteranski dan obale - 25. september - razglasi za Mednarodni dan obale na ravni Združenih narodov s ciljem krepitve sodelovanja za krepitev odpornosti obal in varno prihodnost mlade generacije.