Sodobna onesnaževala v tleh na industrijskih območjih

Agencija za okolje je v okviru Monitoringa kakovosti tal v letu 2025 odvzela vzorce tal na 15 vzorčnih mestih, od tega 13 na industrijskih območjih in 2 na opuščenih industrijskih območjih.

Program monitoringa kakovosti tal  za leto 2025 je zajemal lokacije:

• Celje (M00112),
• Šempeter v Savinjski dolini (M00113),
• Podnart (M00114),
• Ladja (M00115),
• Ljubljana - Litostroj (M00116),
• Kranj (M00117),
• Ilirska Bistrica (M00118),
• Ljubljana - Moste (M00119),
• Zreče (M00120),
• Trebnje (M00121),
• Maribor (M00122),
• Murska Sobota (M00123),
• Krško - Vrbina (M00124),
• Idrija (M00125),
• Zgornji Brnik (M00126). (Slika 1)

Rezultati monitoringa kakovosti tal 2025 so pokazali, da so tla na večini spremljanih lokacij glede klasičnih anorganskih in organskih onesnaževal v dobrem stanju oziroma pretežno neonesnažena (Slika 2). Glede onesnaženja sta izstopali zgolj dve lokaciji: Celje (tehnogena tla) ter Idrija (urbana tla na rudniški jalovini), kjer so bile izmerjene koncentracije težkih kovin izjemno visoke in so presegale tudi kritične vrednosti.

Tehnogena tla so bila v okviru skupine Slovensko partnerstvo za tla izbrana kot tla leta 2025 (Slika 3). Posebej velja izpostaviti, da na štirih lokacijah v vzorcih tal iz slojev (Ladja, Ljubljana–Moste, Zreče in Krško–Vrbina) ter treh lokacijah v vzorcih tal iz horizontov (Ljubljana–Moste, Murska Sobota in Krško–Vrbina) ni bilo zaznanih nobenih preseganj mejnih, opozorilnih ali kritičnih vrednosti za anorganska in organska onesnaževala. Takšen rezultat je izjemno redek.

Ker smo imeli opraviti z industrijskimi tlemi, smo na 15 lokacijah analizirali tudi dodatna onesnaževala, ki niso zajeta v Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh, pri čemer smo nabor parametrov izbrali na podlagi 4 ključnih meril:

1. Pregled možnih industrijskih virov onesnaženja v bližini VM (IED naprave, SEVESO obrati in druge industrijske dejavnosti),
2. Upoštevanje rezultatov državnega monitoringa podzemne vode, s poudarkom na snoveh, ki bi se lahko pojavljale tudi v tleh.
3. Parametri, predvideni za spremljanje v prihajajoči Direktivi o monitoringu in odpornosti tal (Soil Monitoring Law)
4. Upoštevanje zmogljivosti laboratorija, predvsem da imajo za parametre dodatnih onesnaževal v tleh ima že vzpostavljene akreditirane analitske metode.

Iz naslova sodobnih onesnaževal smo analizirali per- in poli-fluoroalkilne spojine (PFAS) s predstavnikoma: PFOS in PFOA ( PFOS – perfluorooktanska sulfonatna kislina, PFOA – perfluorooktanojska kislina), ki se uvrščata med tako imenovane večne kemikalije, ker se v okolju zelo počasi razgrajujeta. Tem smo dodali tudi dodatne parametre: cianid, lahkohlapne halogenirane organske spojine (tetrakloroeten) in šestvalentni krom (Cr⁶⁺).

Izmerjene koncentracije sodobnih onesnaževal PFAS na industrijskih tleh so bile sorazmerno nizke in pod vsemi primerljivimi mednarodnimi standardi kakovosti tal, med drugim danskimi, norveškimi, nizozemskimi, kanadskimi, britanskimi in avstralskimi mejnimi vrednostmi. Na nekaterih lokacijah so bile koncentracije PFOS in PFOA celo pod mejo določljivosti (<LOQ). Tudi izmerjene koncentracije cianida, tetrakloroetena ter šestvalentnega kroma so bile pod mejnimi vrednostmi, opredeljenimi v Smernicah za kakovost tal za varstvo okolja in zdravja ljudi (Svet kanadskih ministrstev za okolje – CCME). Izmerjen koncentracije tetrakloroetena in šestvalentnega kroma so bile celo pod mejo določljivosti (<LOQ).

Čeprav gre za enkratne meritve, ki še ne omogočajo ugotavljanja dolgoročnih trendov, smo glede na preiskovano industrijsko rabo tal pričakovali bistveno višje koncentracije sodobnih onesnaževal (PFAS spojin) v tleh od izmerjenih, še posebej na lokacijah Zgornji Brnik, Ljubljana-Litostroj in Kranj.

Rezultati kemijskih in pedoloških analiz odvzetih vzorcev bodo objavljeni v aplikaciji Kakovost tal v začetku leta 2026.